Ljudje pogosto zmotno mislijo, da je spanje pasiven proces človeka, saj velja ravno nasprotno, med spanjem se nam obnavlja imunski sistem, izločajo se različni hormoni, med spanjem otroci rastejo. Po besedah Dolenc-Grošljeve pa obstaja tudi nevarnost, saj bolniki s tveganimi boleznimi - srčnimi motnjami, motnjami dihanja - v kombinaciji z motnjami spanja tvegajo smrt v spanju zaradi možganske kapi ali srčnega infarkta.

O motnjah spanja pripovedujejo bolniki sami, vedno pa je pomembno tudi poročanje partnerja, ki spi poleg, pri otrocih pa staršev, ki najpogostejše motnje spanja v otroštvu - parasomnije - slišijo tudi v sosednjo spalnico. "Če starši pravijo, da otrok ponoči smrči, ima premore med dihanjem, v spanju hodi po hiši in se zbudi na drugem koncu, kriči, ima hude nočne strahove, je najbolje, da otroka odpeljejo k pediatru." Pri odraslih moramo biti posebno pozorni na prekinitve dihanja, kričanje in vpitje med spanjem, epileptične napade med spanjem in morebitno čezmerno zaspanost podnevi.

Normalno spanje

Po zdravničinih besedah je to, kaj je normalna količina spanja, relativno, saj "nekdo lahko deluje s štirimi urami spanja, drugi z osmimi, tretji z desetimi. Vsak človek ne potrebuje šest do osem ur spanja." Normalno delovanje z dovolj spanja pomeni, da zvečer zaspimo brez težav, se ponoči ne prebujamo, se ne zbujamo zgodaj zjutraj ter podnevi nismo čezmerno zaspani in utrujeni.

Razširjenost motenj spanja

Po epidemioloških študijah, narejenih v tujini, ima motnje spanja do trideset odstotkov ljudi. Po besedah Dolenc-Grošljeve gre v petini primerov za nespečnost, ki ni huda motnja spanja in jo lahko zdravi že osebni zdravnik. Deset odstotkov ljudi z motnjami spanja ima motnje dihanja, druge hipersomnije in bolezni, ki imajo za posledico tako hude motnje spanja, da potrebujejo nadaljnjo obravnavo. "Motenj spanja je zelo veliko in mi zdravimo le izredno hudo bolne. Če gledamo ZDA in zahodno Evropo, ugotovimo, da takšnih bolnikov tam ni več, ker jih zdravijo že veliko prej. Pri nas imajo ljudje večletne težave s spanjem in le pravočasno prepoznavanje motnje spanja in uspešno zdravljenje lahko prepreči hude posledice, tudi smrt v spanju."

Vrste motenj spanja

Disomnije so motnje spanja v pravem pomenu besede, to pomeni, da so njihovi vzroki v organizmu. V skupino parasomnij sodijo nočne more in mesečarstvo, ki pri bolniku zaradi pogostih prebujanj dajejo vtis, da gre za nespečnost. Pri boleznih in psihiatričnih motnjah gre za to, da se njihovi simptomi izrazijo v obliki motenj spanja, pri predlaganih motnjah se pojavijo spremembe spanja glede na menstrualni cikel ali med nosečnostjo.

Hujše oblike motenj spanja povzročajo posledice čez dan. Bolniki pogosto zaspijo med branjem časopisa, za računalnikom. "Še posebno težavno je, da lahko zaspijo tudi med vožnjo v avtu, prav tako si delavec v tovarni za strojem lahko poreže prste. Ravno takšne stvari osebo privedejo k osebnemu zdravniku, da naredi osnovne preiskave in ga pošlje na obravnavo k specialistu," pove strokovnjakinja.

Diagnosticiranje in zdravljenje

Pred letom 1994 v Sloveniji ni bilo laboratorija za spanje, zato so bolnike pošiljali v Zagreb. Danes bolnike z motnjami spanja zdravijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC), otroke na Pediatrični kliniki, ljudi s pljučnimi težavami pa na Golniku. Bolnik z motnjami v spanju se mora najprej oglasiti pri osebnemu zdravniku, ta ga obravnava in po potrebi napoti naprej.

Od leta 1994 v okviru Inštituta za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana deluje center za motnje spanja in budnosti. Tam bolnika ambulanto pregledajo in če je treba, pride zvečer in prespi v laboratoriju za spanje. Bolniku na opazovanju pregledajo kri, opravijo EKG, opazujejo možgansko aktivnost, spremljajo dihanje in mišično aktivnost, prav tako ga snemajo z nočno kamero in mikrofonom. "V našem laboratoriju se ukvarjamo motnjami spanja organskega vzroka, kjer sodelujejo nevrologi, pulmologi, otolaringologi. Ko bolniku postavimo diagnozo, ga lahko operiramo ali zdravimo z zdravili," je še dodala Dolinar-Grošljeva.