Svetovalka generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Breda Butala odgovarja na vprašanja, ali smo Slovenci res bolj bolni ali pa se pri nas le "splača" biti bolan, in ali se ljudje skozi bolniško izmikajo delu ter kaj so razlogi za več let trajajoče bolniške.

"Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela je v Sloveniji urejena na način, da je osnova nadomestila relativno visoka in trajanje te pravice ni časovno omejeno."

Se torej splača? V Sloveniji prejemamo nadomestilo 100 odstotkov povprečne mesečne plače, če gre za poklicne bolezni, poškodbe pri delu, presaditev tkiva in organov, 90 odstotkov plače, če je razlog odsotnosti bolezen, in 80 odstotkov, če gre za poškodbe izven dela ali nego družinskega člana.

Drugod prve dni bolniške brez plače

"Ureditev je bistveno drugačna, kot jo poznajo druge države znotraj EU," razloži Breda Butala, "kjer posamezne države poznajo tako imenovane čakalne dneve, ko zavarovanec ne prejema nadomestila plače. Tega pri nas ni, Finska ima 9 čakalnih dni, Italija, Francija, Portugalska in Anglija pa imajo po 3 dni. Res pa je, da Avstrija, Danska, Nemčija in Norveška čakalnih dni nimajo. Tudi višino nadomestila je po posameznih državah težko primerjati, ker je ta denimo v Avstriji odvisna od vrste dela in delovne dobe. Od števila vzdrževanih družinskih članov je odvisna v Franciji in Grčiji. Lahko pa rečemo, da je višina, ki jo poznamo pri nas, v samem vrhu. Francija ima od 50 do 66 odstotkov nadomestila plače, Finska 70, Nemčija 80, Portugalska 65, Švedska 75 in Norveška 100 odstotkov.

Najdaljša dolžina trajanja v mesecih je v Evropi določena povsod, razen na Švedskem in pri nas, kjer trajanje ni omejeno. Avstrija in Nemčija trajanje omejujeta na 19,5 meseca, Danska 13, Francija in Portugalska 12, Italija pa 6,5 meseca."

Za nadomestila plače za začasno zadržanost od dela je bilo v Sloveniji leta 2006 izplačanih nadomestil v višini 40 milijard in 237 milijonov tolarjev, a 2,5 odstotka manj kot leto prej. Zmanjšanje pa so dosegli, tudi pri povprečni odsotnosti z dela, med drugim na račun povečanega laičnega nadzora, kaj ljudje počnejo med bolniško. Po opravljenih 1659 nadzorih so ugotovili, da je bilo pet odstotkov kršiteljev. Okrog 80 torej…

Breda Butala pove še, da so dolžine bolniških odsotnosti sicer podobne po vseh naših regijah, a da odstopajo tam in tedaj, kjer so večje težave pri zaposlovanju, stečaji, slaba gospodarska situacija, slabe razmere v podjetjih. Poudarja še, da so bolniške odsotnosti večplastna težava, zato jih je treba tako tudi reševati.

Dolga bolniška je hujša kot zapor

O svoji življenjski usodi in dolgi bolniški je spregovoril onkološki bolnik Franc Sluga iz Murske Sobote. "Februarja 2000 sem ostal brez glasu in po rebrih sem čutil bolečine kot neko utrujenost ali prehlad, ki ne mine. Zdravnik je hitro posumil na nevarno obolenje in me poslal k specialistom. Od takrat naprej sem bil vsaj vsaka dva tedna na kakem pregledu, pa v laboratorijih, opravil sem na desetine kemoterapij in operacijo. Na onkološkem inštitutu so bili izredno prijazni ljudje, kljub nemogočim bivalnim pogojem so delali strokovno in človeško. Leta 2002 me je komisija prvič poklicala na pregled in ugotovili so 3. stopnjo invalidnosti. Za en mesec so mi ukinili bolniško, da sem bil znova v breme delodajalki. Ta se je trudila zame poiskati primerno delovno mesto. Po približno mesecu dni, ko sem bil na dopustu, saj delati nisem mogel, sem bil spet na bolniški. Zapletalo se je z zdravjem, zdravljenje se je nadaljevalo. Potem so me v letu 2004 ponovno povabili na komisijo in znova dodelili invalidnost tretje kategorije ter me poslali v službo, a pravega delovnega mesta mi niso mogli zagotoviti. Če so me imeli v službi za namišljenega bolnika in bili jezni name, vas zanima? Ne, bili so korektni, sodelavci so bili v skrbeh zame. Ko sem v službo nosil bolniške liste, smo na kratko izmenjali nekaj besed. Po dveh letih odsotnosti in zapletih z mojim zdravjem jim je bilo jasno, da se v svoje delovno okolje najbrž ne bom mogel več vrniti. Šefica je skušala mojo odsotnost krpati z začasnimi zaposlitvami in meni je bilo hudo, ko so me že drugič brezuspešno napotili na delo. Vse življenje sem delal v vulkanizerstvu, kot sosed delodajalke v teh dolgih sedmih letih nisem vedel, kaj naj sam s seboj. Imel sem navodilo, da se lahko gibljem v kraju bivanja, a zaradi občutka krivde nisem vedel, če lahko grem na dvorišče in se naslonim na metlo ter opazujem mimoidoče. Pa ne moreš sedeti sedem let pred televizorjem, bolezen te načenja tudi duševno. Kako bi si upal karkoli početi po dvorišču, ko pa je imela sirota iz Mure nedaleč od tod slabo izkušnjo. Hudo bolnega moža je imela doma in ko je bila še sama na bolniški, je prišel kontrolor in ugotovil, da kuha kosilo. Menda ga ne bi smela. Naslednji dan je morala biti v tovarni. Po nekaj mesecih je ta bolnica umrla.

Žalostno in samotno je biti bolan. Dolgotrajna bolniška je težja kot zapor. Tam imajo vsaj izhode, jaz si v tem času nisem smel privoščiti dopusta z ženo in dvema hčerkama. Tretjič so me pred komisijo povabili letos junija. Po nekaj tednih sem dobil odločbo o invalidski upokojitvi. Po 34 letih dela imam 350 evrov invalidske pokojnine. In še žena je ostala brez službe. Hčerki se šolata. Če bi lahko delal, bi imel čez 500 evrov prihodka. Zdravja mi pa nihče ne more več povrniti," je zagrenjen Franc Sluga. A dobro v slabem je vsaj to, da si zdaj upa stopiti na ulico tudi tedaj, ko ni ravno na poti k zdravniku ali v laboratorij.

Pokojnine so obliž bolnemu

Pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje imajo statistike, ki kažejo, da se ljudje starostno v povprečju upokojijo pri 59,6 leta, invalidsko v povprečju pri 52,4 leta starosti. Povprečna starostna pokojnina v neto znesku je po podatkih letošnjega julija znašala 548 evrov in invalidska v povprečju 437 evrov. Starostno pokojnino so upokojenci v povprečju prejemali 17 let in 5 mesecev, invalidsko pa 17 let in 11 mesecev. V obdobju od začetka leta do maja letos je bila povprečna neto plača v Sloveniji 810,88 evra, neto pokojnina je znašala 61,9 odstotka plače.

Predstavnik za stike z javnostmi pri ZPIZ Brane Kokot je povedal, da invalidski upokojenci ne smejo delati in si tako nizke pokojnine "sladiti" s kakimi honorarnimi pogodbenimi deli. "To je definitivno prepovedano, kaznovali bi delodajalca in zaposlenega. Za tega človeka je bilo ugotovljeno, da ne more opravljati nikakršnega dela! Vendar pa zaradi takega nedovoljenega dela kazen delovnega inšpektorja ne posega v status in kršilcu ne bi odvzeli invalidske upokojitve. To pravico, da ni zmožen delati in je zato invalidski upokojenec, človek ima!"