Dogajanje v romanu Bruc zajema obdobje nekje od začetka prve svetovne vojne pa do 30. let prejšnjega stoletja, tipkopis romana pa je že leta 1987 slovenjgraški založbi dala dramska igralka Jerca Mrzel, vendar doslej ni bilo "pravega vzgiba" za objavo, pojasnjuje Rajšterjeva.
Sicer pa bodo ob 100. obletnici rojstva Prennerjeve 19. junija v gostilni Bučinek v Šmiklavžu odprli spominsko sobo, tamkajšnje kulturno društvo bo uprizorilo njeno veseloigro Vasovalci, spominska razstava pa bo odprta tudi v prostorih občine Prevalje.Ljuba Prenner se je rodila 19. junija 1906 na Fari pri Prevaljah, od leta 1914 pa je z družino živela v Slovenj Gradcu. Po dolgotrajnem šolanju v različnih krajih je v Ljubljani uspešno končala študij prava in v jeseni 1941 promovirala kot doktor prava. Delovala je kot pisateljica in odvetnica.
Prennerjeva, ki je umrla leta 1977 v Ljubljani, je pisala drame, povesti, črtice in romane o življenju kmečkih ljudi, malomeščanov in študentov. Že leta 1929 je objavila povest Trojica, sledili so povest Pohorska vigred (1931), roman Mejniki ali Kronika malega mesta (1936 - 1938) in roman Življenje za hrbtom (1936).Med drugim je avtorica kriminalnega romana Neznani storilec (1939) in dramskega dela Veliki mož, ki so ga leta 1943 uprizorili v Narodnem gledališču v Ljubljani. Zaradi nespoštovanja kulturnega molka so Prennerjevo takrat izključili iz Društva slovenskih pisateljev, ponovno je bila vanj sprejeta leta 1976. Med drugim je napisala tudi libreto za Švarovo opero Slovo od mladosti (1954).
Bila je aktivna pripadnica OF in je po kapitulaciji Italije leta 1943 reševala Slovence, zaprte v italijanskih zaporih in taboriščih. Sama je bila trikrat zaprta. Leta 1947 so ji zaradi nepokorščine na sodišču odvzeli pravico do opravljanja odvetniškega poklica, leta 1954 je bila ponovno sprejeta v Odvetniško zbornico.Prennerjeva je bila nenavadna tudi po svojem zunanjem videzu, saj je bila ženska, ki je prevzela moško zunanjost in obnašanje, pravi Rajšterjeva, ki skrbi za arhiv Prennerjeve v slovenjgraškem muzeju.