Slovenija je neke vrste razvita sledilka. Pustimo regulativo ob strani, kjer je Slovenija del evropskega pravnega reda, Evropa je glede tega v tem trenutku najnaprednejša. V podjetniškem sektorju obstaja na eni strani zavedanje pomembnosti ESG, vidimo uveljavljanje v praksi, v primerjavi z razvitim svetom pa je še vedno vrzel. V zadnji anketi med slovenskimi podjetji v letu 2024 jih kar 27 odstotkov ESG ne opredeljuje kot strateško prioriteto. V mednarodnem merilu (razviti svet) ESG kot strateško prioriteto opredeljuje 90 odstotkov podjetij. Vrzeli so tudi v skrbi za zaposlene, kjer se v samooceni niti eno slovensko podjetje ni opredelilo, da za zaposlene skrbi celostno, da zagotavlja enako vključenost vseh manj zastopanih skupin ipd. Podobno je pri modelih upravljanja, tretjina podjetij nima nasledstvenega načrtovanja in več kot pol anketiranih ima manj kot 40 odstotkov žensk na vodstvenih položajih.
Kako bi jo ocenili za regijo?Jugovzhodna Evropa je tu še dodaten korak v zaostanku. S Slovenijo, vključeno v podatke, približno 60 odstotkov podjetij opredeljuje ESG kot strateško prioriteto in o tem poroča, manj kot 70 odstotkov podjetij ima na primer opredeljene cilje znižanja emisij. Pri skrbi za zaposlene zgolj 60 odstotkov podjetij uvaja začetne programe skrbi.
Kako naj podjetja vključijo zaposlene v svoja trajnostna prizadevanja?Preden se lahko začnemo pogovarjati o zaposlenih, se moramo o vodstvih. ESG je »leadership« vprašanje. Gre za to, da si morajo vodstva intenzivno prizadevati za ustvarjanje kulture ESG. Velika razlika je, ali podjetje svojo strategijo »obarva zeleno« (za potrebe zakonodaje, poročanja, marketinga …) ali pa živi zeleno strategijo. Je pa to seveda tudi razvojno vprašanje. Dosledno uveljavljanje izboljšanih praks pomeni, da morajo biti podjetja, druge organizacije in država razvojno aktivni. Novi izdelki, nove tehnologije, novi procesi, nova znanja …
Kaj natančno pomenijo »trajnostna prizadevanja«?Govorimo o celovitem okviru opredeljenih ciljev in praks za doseganje teh ciljev na vseh treh področjih: (E) varovanja okolja, (S) socialne kohezivnosti in (G) sodobnega upravljanja.
Katere so učinkovite prakse in pristopi, ki podpirajo trajnostni razvoj?Podjetja in druge organizacije ne morejo »napasti« vseh ciljev čez noč. Morajo pa postaviti progresivne in uresničljive cilje. Če smo zdaj še v fazi, da spremljamo oblikovanje ciljev, poročanje in izpolnjevanje zakonskih zahtev, lahko v prihodnosti pričakujemo, da bo ključno izkazovanje ustreznih praks delovanja.
