Več deset tisoč ljudi se je v zadnjih dneh zvrstilo na ulicah gruzijske prestolnice Tbilisi in protestiralo proti poskusom vlade, da sprejme zakon o tujih agentih, ki bi po ocenah civilne družbe močno omejil delovanje nevladnih organizacij in medijev. Zakon je vladajoča stranka Gruzijske sanje premierja Iraklija Kobahidzeja poskušala sprejeti že lani, a se mu je takrat odpovedala po obsežnih protestih. Sedaj je zakonsko besedilo, ki predvideva, da morajo civilnodružbene organizacije razkriti svoje finančne podpornike, če dobivajo več kot 20 odstotkov denarja iz tujine, in se registrirati kot »uresničevalci interesov tuje sile«, spet v parlamentu. Med gorečo razpravo so tam že pele pesti med vladajočimi poslanci, ki zakon zagovarjajo s trditvijo, da prinaša več transparentnosti, in opozicijo.

Predlog zakona in samo dogajanje v prvi kavkaški kandidatki za članstvo v Evropski uniji so ostro kritizirali v Bruslju, Nemčiji in ZDA. Odločno mu nasprotuje Zahodu naklonjena predsednica države Salome Zurabišvili. Nasprotno predlog zakona pozdravljajo v Kremlju, kjer so sprejeli podobno zakonodajo, in zavračajo očitke, da gre za »ruski projekt«. Moskva sicer podpira proruski separatistični regiji Gruzije, Abhazijo in Severno Osetijo, a kljub temu v Kremlju trdijo, da si želijo »stabilnost in predvidljivost« v Gruziji.

Iskanje ustavne večine

Zakaj torej vladajoča stranka Gruzijske sanje ponovno poskuša s spornim zakonom in napenja mišice pred Zahodom le nekaj mesecev po pridobitvi statusa kandidatke za članstvo v EU? Naš sogovornik Kornelij Kakačia, politolog na Univerzi Ivaneja Javahišvilija v Tbilisiju ter direktor mislišča Gruzijski inštitut za politiko, pravi: »Nihče zares ne razume, čemu so to storili. Po nekaterih javnomnenjskih raziskavah ima vladajoča stranka pred naslednjimi volitvami čez nekaj mesecev kar solidno prednost. Hkrati zadnje čase vse več govori o tem, da ne želi zgolj zmagati, temveč dobiti ustavno večino. Na tak način želijo nadaljevati enostrankarsko vodenje oblasti in oligarhično naravo vlade. Želijo izključiti kakršno koli možnost, ko bi morali sklepati koalicije,« pravi Kakačia.

Stranka Gruzijske sanje je na oblasti od leta 2012, ko jo je, izhajajoč iz protestniškega gibanja proti takratnemu predsedniku Mihailu Saakašviliju, ustanovil oligarh Bidzina Ivanišvili. Trikrat so že zmagali na volitvah. Toda nezadovoljstvo s stranko, ki je delno proevropska in pronatovska, hkrati pa izkazuje razumevanje za Rusijo (napad na Ukrajino so obsodili, niso pa se pridružili sankcijam proti Rusiji), naj bi se v družbi krepilo.

Podobnost z Madžarsko

Njihovo nasprotujočo si držo je mogoče razložiti z željo po pridobivanju volilcev, pravi Kakačia. »Vedo, da morajo za zmago na volitvah imeti tudi podporo proevropskega dela družbe. Več kot 80 odstotkov Gruzijcev podpira članstvo v EU. Tega ne morejo ignorirati. Hkrati poskušajo pridobiti glasove bolj konservativnega dela družbe, kjer je zasidrana proruska naklonjenost. Po eni strani se torej poskušajo prilagajati ruskim geopolitičnim interesom, po drugi se ne odtujiti od Evropske unije, do katere pa imajo svoje zahteve, denimo da prizna naslednje volitve, tako da bi na oblasti ostali še dolgo časa. Razmere so podobne temu, kar počne Viktor Orban na Madžarskem, edina razlika je, da Gruzija ni članica Nata in EU. Mislim pa, da taktika vladajoče stranke ne bo uspešna, ker nihče ne želi še ene Madžarske v Evropski uniji.«

Cilj novega zakona je po ocenah Kakačie tudi nadeti uzde tistemu delu družbe, ki ga še ne nadzirajo – svobodnim medijem in civilni družbi. »Ne kontrolirajo jih, ker niso odvisni od državnih prihodkov, in zato so prav oni tisti, ki jih potencialno lahko ogrozijo. Politična opozicija je namreč še vedno zelo razpršena. Z zakonom torej želijo marginalizirati najbolj aktiven del družbe,« pravi Kakačia in dodaja, da postaja aktualna oblast vse bolj avtoritarna. 

Evropska unija Gruzija Rusija Irakli Kobakhidze Gruzijske sanje Kornelij Kakačia