Ko je Mestna občina Ljubljana pred leti pripravljala dokumentacijo za prenovo tovarniškega dela Cukrarne, ji je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije naložil, da mora zahodno steno Galerije Cukrarna (gre za steno ob Roški cesti) dodatno utrditi, da bo v prihodnosti nanjo mogoče namestiti pokriti prehod oziroma mostovž. Ta naj bi povezal oba dela Cukrarne, ki ju je ločila gradnja Fabianijevega mostu.
Čeprav je mestna občina Galerijo Cukrarna že prenovila, v letošnjem letu pa bo začela še prenovo Palače Cukrarna, gradnja omenjenega mostovža v sklopu tega projekta ni predvidena. V občinski službi za razvojne projekte in investicije so povedali, da sta Galerija Cukrarna in Palača Cukrarna »vsebinsko popolnoma samostojni stavbni entiteti« in da so se zato njune prenove lotili ločeno. Čeprav gradnje mostovža ne načrtujejo, so zagotovili, da so prejeli pozitivno mnenje zavoda za varstvo kulturne dediščine in tudi pravnomočno gradbeno dovoljenje za prenovo Palače Cukrarna.
»Očitno je, da investitor zaradi programske različnosti objektov ne vidi potrebe po vzpostavitvi fizične povezave med stavbama,« so občinske načrte komentirali na ljubljanski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Poudarili pa so, da bi bila v prihodnosti vseeno mogoča gradnja povezave, ker je občina zahodno steno tovarniške stave okrepila.
Na zavodu so pojasnili, da je bila ureditev povezave med Galerijo in Palačo Cukrarna priporočena v leta 2009 izvedenem urbanističnem in arhitekturnem natečaju za ureditev območja Cukrarne in Ambroževega trga z nabrežjem Ljubljanice ter arhitekturno zasnovo upravnega središča. »Prvonagrajena natečajna rešitev tega priporočila ni predvidela,« so opozorili na zavodu za varstvo kulturne dediščine.
Gradnjo mostu, ki bi povezal Njegoševo in Roško cesto, je po ljubljanskem potresu leta 1985 predvidel arhitekt in urbanist Maks Fabiani, ki je izdelal nov urbanistični načrt za prestolnico, so pojasnili na zavodu za varstvo kulturne dediščine.
