Kar 4,2 milijona otrok v Veliki Britaniji odrašča v revščini, 43 odstotkov otrok v družinah z dvema ali več otroki živi pod mejo revščine, četrtina mladostnikov je imela lani psihične težave, še leta 2017 jih je imel le vsak deseti. Število tistih, ki neopravičeno izostajajo od pouka, se je od pandemije povišalo za 60 odstotkov, v revnejših četrtih je na koncu osnovne šole kar tretjina otrok predebelih. John Pearce je vodja urada za mladino v Durhamu na severu Anglije in predsedujoči združenja britanskih uradov za mladino, ki se je podpisal pod zastrašujoče poročilo in poziv politiki, da je nujno treba nekaj spremeniti, saj se očitno nihče ne zaveda, da so mladi jutrišnji davkoplačevalci. In če nima prihodnosti mladina, je niti družba nima. Pearce pravi, da se v šolah srečujejo z otroki, ki ne znajo jesti z jedilnim priborom, in z mladimi, ki so jih v času covida, ko več mesecev sploh niso hodili v šolo, povsem izgubili z radarja in jih je sedaj toliko težje vključiti v proces. Pearce vseeno opozarja, da ne gre za problem, ki bi nastal z danes na jutri. Od leta 2010 se je namreč količina denarja, ki je bila v lokalnih skupnostih namenjena mladim, skoraj prepolovila.