Mreže? Da, namesto da bi izboljšali in izpopolnili mrežo zdravstvenega varstva na vseh nivojih in po celi državi, že trideset let gradijo neke druge mreže. Vanje se »mrežijo« gospodarske, zdravstvene in druge elite, različni lobisti ter predstavniki političnih strank, teh, z dolgoletnimi izkušnjami – SDS, NSi, SD. (Ali je večina »novih obrazov« bolj poštenih ali se morajo takih praks šele naučiti, ne vem.) Ne povezujejo se za narodov blagor, ampak za lastno pogoltnost. Naše davke in druge dajatve spreminjajo v svoje hiše, jadrnice, draga stanovanja, ne v eno, v več stanovanj … Zakaj ne bi, saj to lahko nekaznovano počnejo.

Janez mora sklepati tudi razne kupčije, tujcem prodajati naše dragocenosti za svojo podporo, iskati možnosti za financiranje SDS za zmagoviti pohod na oblast ... Če se mu pri tem slučajno kaj zalomi, če ga slučajno razkrinkajo novinarji, takoj vključi obrambni scenarij. Ta se razlikuje glede na politično pripadnost. Pri »levičarjih« običajno poteka po vrstnem redu: zanikanje – delno priznanje – določitev nosilca objektivne odgovornosti – njegov prevzem odgovornosti ter odstop in skok v drugo, dobro plačano službo – in po starem naprej. Pri Janši in SDS pa takole: zanikanje – krivec ne prevzame nobene odgovornosti, dela se žrtev – ostane na položaju tudi do (morebitne) zaporne kazni – tam še naprej zanika – in vse se konča z odškodnino države, spet iz naših žepov.

Takoj se še najdejo različni rešitelji: orožarski denar pometejo pod preprogo oziroma v zavetje tujih bank; ne oddajo pošte ali pa jo spravijo za leto dni v predal; svetujejo izmikanje, izumijo procesne napake in zastaranje; ali pa Janševih spornih dejanj sploh ne prijavijo, še kritizirajo ga ne. Ker se bojijo, ker se ne splača, ker si je že itak na pol podredil roke pregona in pravice pa tudi marsikaterega novinarja.

Najraje od vsega pa Janez onemogoča politične ter druge nasprotnike. Uporablja različne metode: stranko lahko prevzame, kot jo je Pučniku, ali konkurenčne na desni za malico pohrusta. Lahko se z Ivom Sanaderjem pred volitvami dogovarja za incidente v Piranskem zalivu. (Saj se še spomnite tega hrvaškega predsednika vlade in stranke HDZ, ki je prekoračil pooblastila in Hrvati so znali reči bobu bob, Slovenci pa ne.) Lahko nagovori Ruparja, Fides in kmete, da protestirajo; lahko potvarja slike, besede ter ves čas širi sovraštvo, laži in klevete iz svojih »medijev«, kleti na Trstenjakovi ali pa kar iz parlamenta.

Za zadnje domislice, naj omenim dve, bi moral dobiti ne samo Bob leta, ampak prvo nagrado za slovenskega inovatorja. Ena »najboljših« je zagotovo pregledovanje zasebnih bančnih računov, da bi se našli podatki, ki bi umazali kariero pravih ali potencialnih nasprotnikov (Urad za preprečevanje pranja denarja, D. Žugelj – SDS). Druga zgodba je povezana s Pegazom, z nenavadno podporo izraelski vladi, z uslugami in opravičevanjem njenih genocidnih dejanj s strani desnice, zlasti Janše in SDS. In pogostimi obiski Izraela, tudi v zadnjem času – Vrtovec NSi, Breznik SDS, Janša. Žal Pegaz ni samo krilati konj iz grške mitologije, ampak je tudi izraelska vohunska programska oprema, ki se uporablja za nezakoniti nadzor. Janša se je dogovarjal z njenimi proizvajalci – poleg njega tudi Z. Počivalšek in A. Logar – a do danes še ni pojasnil, zakaj. Bomo končno dobili odgovor?

Morda pa je ravno ta »daj-dam trgovina« eden izmed razlogov, da so spet na »napačni strani zgodovine«, da obešajo izraelsko zastavo, da širijo izraelsko propagando in poudarjajo samo agresivnost Hamasa …? Sprašujem se, koliko državljanov lahko podpira Janševo izjavo, ki v resnici, kot smo doživeli, pomeni genocid nad Palestinci: »Kakor koli se kruto sliši, je edini način, da bo vsaj neki začasni mir tam, da pač Izrael očisti Gazo teroristov.« Ali izjavo »ljubljenca anket«, ki ocenjuje našo mlačno zunanjo politiko, da je »postala predvsem glasnik arabskega dela podpore v generalni skupščini ZN-a, kar ni dobra popotnica.«

In s takimi stališči naj bi nas zastopali v Evropskem parlamentu? Upam, da jim bomo to na volitvah preprečili.

Polona Jamnik, Bled