Evropska komisija in pristojni odbori Sveta EU so konec novembra ocenili, da je Slovenija zadovoljivo izpolnila vseh 44 mejnikov v okviru drugega zahtevka za plačilo, ki ga sestavljajo drugi in tretji obrok za nepovratna sredstva iz omenjenega mehanizma, ki ga je EU vzpostavila za spodbudo okrevanju po koronski krizi, ter prvi obrok za posojila, in ji zato pripada maksimalno plačilo.
Bruto vrednost zahtevka je znašala 614 milijonov evrov, neto vrednost plačila pa 536 milijonov evrov – od tega 226 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 310 milijonov evrov posojil. Evropska komisija je pri končnem izračunu plačila poleg upoštevanja sredstev iz predplačila nepovratnih sredstev mehanizma, ki jih je Slovenija prejela že septembra 2021, upoštevala tudi nedavno izplačan predujem sredstev za izvedbo ukrepov REPowerEU v vrednosti 24 milijonov evrov, so v sporočilu za javnost pojasnili na vladnem uradu.
»Vloženi trud in prizadevanja, ki jih že od samega začetka posvečamo izvajanju mehanizma v Sloveniji, so obrodili sadove. Naredili smo pomemben korak naprej. Prejem plačila drugega zahtevka je dokaz trdega dela in velika spodbuda za naprej,« so ob tem v uradu povzeli predsednika vlade Goloba.
Boštjančič: Pred nami je še veliko dela
Finančni minister Klemen Boštjančič pa je dejal, da je bilo iztekajoče se leto prelomno za proces izvajanja nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki je vsebinska podlaga za črpanje sredstev iz omenjenega evropskega mehanizma. »Prejeli smo plačili za dva zahtevka in prilagodili načrt. Časovnica za koriščenje teh sredstev je izredno tesna, pred nami pa še veliko dela. Ampak danes je čas za veselje,« je poudaril.
Preberite še:
Za evropske milijarde bo treba loviti kratke roke
Kot so spomnili na uradu, so bile v okviru mejnikov in ciljev drugega zahtevka za plačila izvedene številne reformne in naložbene aktivnosti. Med drugim sta začela veljati zakon o oskrbi z električno energijo in zakon o spodbujanju investicij, sprejeta sta bila načrt razvoja širokopasovnih omrežij 2021–2025 in strategija razvoja kapitalskega trga, razpisana pa so bila tudi sredstva za projekte oskrbe s pitno vodo in projekte odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
Izvajanje načrta za okrevanje se je poleti prevesilo v tretje leto. Nekateri projekti so že zaključeni, nekateri pa se še izvajajo. Med drugim napreduje gradnja nove veterinarske fakultete, izbran je bil izvajalec del za nadgradnjo infekcijske klinike v Ljubljani, izdano pa je bilo tudi gradbeno dovoljenje in objavljen razpis za gradnjo osrednjega dela prenove ljubljanske železniške postaje, katere obnova bo stekla v začetku novega leta, so zapisali.
Skupaj z današnjim plačilom je Slovenija za izvedbo načrta prejela 841 milijonov evrov. To je več kot 30 odstotkov vseh sredstev za okrevanje in odpornost po pandemiji covida-19, ki so Sloveniji na voljo do izteka delovanja mehanizma v letu 2026. Slovenijo takšen rezultat postavlja ob bok uspešnejših držav članic glede koriščenja teh sredstev, so poudarili na uradu.
Glede na napovedi porabe, ki so jih sporočila ministrstva, naj bi plačilo drugega zahtevka za plačilo zadostovalo za kritje vseh nastalih projektnih stroškov v 2024.
