Smrt njenega očeta, ki je podlegel vnetju potrebušnice, potem ko so pri njem opravili eno prvih kolonoskopij, pri kateri je zdravnik predrl črevo, a tega v bolnišnici niso odkrili, je potrdila njeno odločitev. Takrat je bila stara enajst let. Le da njena pot do cilja ni bila tako enostavna. V gimnaziji je kar dvakrat ponavljala razred in pri sedemnajstih so jo nosečo vrgli iz šole, mama pa jo je spodila od doma. Pri devetnajstih letih je bila samohranilka z dvema otrokoma s tako malo denarja, da je včasih tudi ukradla hrano, s katero je nahranila otroka in sebe. V tem času je delala v gostinstvu, le nekaj let pozneje pa je zbrala moč in pogum, dokončala večerno gimnazijo, maturirala, se vpisala na študij medicine in ga pri 37 letih tudi končala. Danes pravi, da ji je prav ta življenjska pot omogočila, da razume ljudi z obrobja družbe in jim zna pomagati. Lisa Federle je danes ena najbolj znanih zdravnic v Nemčiji, specialistka urgentne medicine je že leta 2015 uvedla ordinacijo na kolesih, s katero je oskrbovala begunce v azilnih domovih in brezdomce na cesti. Ko se je začela epidemija covida, je v Tübingenu postavila na noge poseben sistem, s katerim so intenzivno skrbeli za najbolj ogrožene, v domovih za ostarele so vzpostavili preventivna testiranja za oskrbovance in zaposlene ter s tem minimizirali širjenje epidemije v teh ustanovah. Za to je prejela tudi posebno nagrado, denar pa je darovala organizaciji, ki je cepivo proti covidu dobavljala državam, ki si ga niso mogle privoščiti. Lisa Federle je o svoji življenjski poti napisala knjigo, ki se je na Spieglovi lestvici najbolj branih knjig uvrstila na tretje mesto.