»Lansko leto je bilo značilno po tem, da še ni dobro stekla proizvodnja avtomobilov zaradi prevelikih motenj v dobavah, in to ne samo polprevodnikov, ampak so se tudi sicer trgale dobavne verige,« pojasnjuje glavni direktor KLS Ljubno Bogomir Strašek. »Zasluge ima tudi vojna v Ukrajini. To se je odrazilo tudi pri nas, zaradi česar smo se morali še bolj potruditi, da smo padec proizvodnje avtomobilov in naših naročil, še zlasti v Evropi, medtem ko v Aziji še vedno rastejo, nadomestili z naročili, ki smo jih prevzeli od naših konkurentov. To je pri nas kar stalnica in vsako leto nam uspe narediti korak naprej, saj smo globalno konkurenčni in zmoremo zadostiti konkurenčnim pogojem, ki jim naši tekmeci težko.« Drugi element, ki je vplival na poslovanje podjetja, so bile visoke cene jekla, ki so se povišale za več kot sto odstotkov, kar je bila težava predvsem za globalno konkurenčnost, saj cene niso bile enake na vseh trgih, ampak so bile v Evropi višje. Proti koncu lanskega leta so se sicer nekoliko znižale, a ne bistveno.
Enormna rast cen električne energije
Tretji velik negativni dejavnik je bila enormna rast cen električne energije, ki so jo v podjetju občutili čez vse leto in na ta račun zabeležili veliko povečanje stroškov. V primerjavi z letom prej so stroški za elektriko zrasli za 3,5 milijona evrov. Dodaten negativni vpliv na poslovanje je imela še visoka inflacija. Kljub temu je podjetje imelo za dvajset odstotkov višjo prodajo, ki je dosegla nekaj več kot 60 milijonov evrov, od tega je bila tretjina realna rast prodaje, ostalo pa posledica inflacije. »V cene smo lahko prenesli samo višje cene jekla, vseh drugih stroškov, od elektrike in plač do orodij in potrošnih materialov, pa ne,« pravi Bogomir Strašek in doda, da so tudi cene drugih materialov in storitev naraščale hitreje od povprečja inflacije. Vse to so morali v podjetju nadomestiti z višjo produktivnostjo in varčevanjem, kar jim v celoti ni uspelo, tako da je bil dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) za devet odstotkov nižji, nekoliko nižja pa je bila tudi dodana vrednost na zaposlenega, ki je znašala 116 tisoč evrov, kar pa je za slovenske razmere še vedno visoko nadpovprečen rezultat.
V podjetju so lani veliko investirali in so 9,6 milijona evrov vložili v tehnološko opremo, energetiko in stavbe. V začetku lanskega leta so dokončali drugo halo za nove proizvode za pogon avtomobilov, na strehah tovarne pa so zgradili dve sončni elektrarni; vsaka ima moč en megavat. Ker je KLS Ljubno velik porabnik električne energije, bo podjetju to pomagalo pri samooskrbi, seveda pa to še zdaleč ni dovolj za vse potrebe, tako da bodo sončne elektrarne še dograjevali. Pri visokih cenah elektrike je podjetju nekoliko pomagala državna pomoč, kar pa je bilo bistveno manj, kot so negativni vplivi visokih cen, opozarja Strašek, ki je kritičen do države, češ da je na strani trgovcev, ki so drago prodali domačo električno energijo, zdaj pa jo na borzi kupujejo po višjih cenah in drago prodajajo porabnikom. »Ko pripravljamo ponudbe in tekmujemo s konkurenti za nove posle, delamo izračune za naslednjih šest do osem let, in največji problem je, kako izračunati ceno elektrike. Če vštejemo ceno, ki jo imamo zdaj, smo nekonkurenčni. Na Kitajskem smo zaradi tega izgubili dva posla.«
Razvoj novih programov za električna vozila
Podjetje veliko vlaga v razvoj in nove programe za električna vozila. Ustvarili so si visok ugled v svoji panogi, zato imajo možnost med prvimi sodelovati v razvoju novih pogonov. S prvimi dobavami in proizvodi za pogon električnih avtomobilov so se dobro odrezali, s čimer si pripravljajo teren za prihodnost, ko naj bi se proizvodnja avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem končala. Bogomir Strašek opozarja, da je rok za to, to je leto 2035, politično določen, pri tem pa prinaša cel kup problemov, od izgube delovnih mest do težav v podjetjih, ne rešuje pa svetovnega problema onesnaževanja z ogljikovim dioksidom, ker se elektrika še vedno proizvaja na umazan način. Po njegovem mnenju je ta prehod nemogoče narediti tako hitro, ker je treba razviti novo industrijo in postopke. V podjetju pa v tem vseeno vidijo priložnost, da bodo še naprej uspešni in da bodo s kakovostjo, zanesljivostjo dobav in predvsem s cenami konkurenčni na svetovnem trgu. Ker imajo tudi na starem programu za pogon motorjev z notranjim izgorevanjem letos več naročil kot lani, računajo, da bo prodaja višja za desetino, s tem pa bo tudi finančni rezultat boljši od lanskega.
V KLS Ljubno vsako leto investirajo okoli 10 milijonov evrov. Po finančnem načrtu bodo do leta 2027 v investicije za nove programe vložili 50 milijonov evrov, še dodatnih 10 milijonov pa v razvoj proizvodov, procesov in zaposlenih. Lani so denimo imeli več kot 70 ur usposabljanja na zaposlenega in težko bi bilo najti proizvodno podjetje, ki bi toliko vlagalo v usposabljanje svojih delavcev. Podjetje pa je bilo uspešno tudi na javnem razpisu za spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost v Republiki Sloveniji, ki ga je objavila javna agencija Spirit Slovenija. Iz mehanizma za okrevanje in odpornost so mu odobrili sofinanciranje v višini 4,037 milijona evrov v letih od 2023 do 2025 za projekt proizvodnje zobatih obročev z notranjim ozobjem za pogon avtomobilov. Naložba bo prispevala k ohranjanju visoke dodane vrednosti na zaposlenega, okoljsko odgovornemu ravnanju, večji energetski ter snovni učinkovitosti in k ohranjanju delovnih mest.
