Namen vašega dopisa je opozoriti na pomembno vlogo šolskega prostora v življenju otrok, ne le v izobraževalnem, temveč tudi na socialno-čustvenem področju, ter spodbuditi širšo strokovno razpravo o sodobnih izzivih izobraževanja in prihodnosti šolskega sistema. V pismu izražate skrb, da se v dozdajšnjih razpravah o spremembah vzgojno-izobraževalnega sistema zanemarja socialno-emocionalni vidik v vseh njegovih razsežnostih – od učenja sobivanja, sodelovanja do solidarnosti in empatije.

Skladno s slovensko zakonodajo je zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja eden od temeljnih ciljev vzgoje in izobraževanja, ki se tesno povezuje tudi s ciljem doseganja visokih ravni znanja in spretnosti. Zavedamo se, da sta vrtec in šola za otroke, učenke in učence tudi socializacijski prostor, zato je v njem pomembno spodbujati razvoj socialnih veščin, strpnosti ter spoštovanja drugačnosti za omogočanje razvoja in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti. K temu na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje skupaj z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo v kontekstu varnega in spodbudnega učnega okolja spodbujamo vrtce in šole na več načinov.

Z odnosno kompetenco ter čustveno in socialno pismenostjo se v slovenskem izobraževalnem prostoru sistematično ukvarjamo že mnogo let, res pa je, da se teme, namenjene razvijanju čustvene in socialne pismenosti ter vključujoče razredne in šolske klime, šele v zadnjih letih poudarjeno naslavljajo na usposabljanjih za strokovne delavke in delavce ter celotne kolektive v vrtcih in šolah.

Verjamemo, da je v Sloveniji treba dvigniti raven in kakovost vzgoje in izobraževanja z zavedanjem, da mora sodobni vzgojno-izobraževalni proces ob upoštevanju razvojnih značilnosti otrok, učencev in dijakov zagotavljati podporo celostnemu intelektualnemu, čustvenemu, moralnemu, socialnemu in telesnemu razvoju ter jih opolnomočiti, da bodo pripravljeni in motivirani za vseživljenjsko izobraževanje in učenje, za participacijo v demokratični družbi ter bodo hkrati znali poskrbeti za razvoj življenjske odpornosti in prožnosti.

Z namenom premisleka o usmeritvi vzgoje in izobraževanja za naslednje desetletno obdobje je bila v decembru 2022 imenovana delovna skupina za pripravo Nacionalnega programa za vzgojo in izobraževanje za obdobje 2023–2033 (NPVIZ), ki se je prvič sestala januarja.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je kot osnovno podlago za delo skupine za pripravo Nacionalnega programa za vzgojo in izobraževanje za obdobje 2023–2033, poleg dokumenta »Pogled na izzive slovenske vzgoje in izobraževanja«, kjer je opredeljenih deset krovnih izzivov izobraževanja za prihodnost, pripravilo tudi dokument »Izhodišča za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033«. Ta dokument je rezultat razmislekov in analiz zaposlenih na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje na podlagi že opredeljenih izzivov, izvedenih ukrepov in sprejetih strateških dokumentov na področju vzgoje in izobraževanja. Pomembno je izpostaviti, da je obsežno podpoglavje namenjeno prav tematiki zagotavljanja varnega in spodbudnega učnega okolja.

Delovna skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033 vsebuje šest delovnih podskupin, ki obravnavajo različna vzgojno-izobraževalna področja:

1. družbeni razvoj ter vloga vzgoje in izobraževanja;

2. zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja za optimalni razvoj posameznika;

3. poučevanje, učenje, spremljanje napredka ter preverjanje in ocenjevanje znanja;

4. strokovni in karierni razvoj zaposlenih v vzgoji in izobraževanju;

5. sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti;

6. vzgojno-izobraževalni sistem.

Naloga podskupin, ki se srečujejo večkrat mesečno, je opredeliti izzive in predlagati cilje s svojega vsebinskega področja, se še dodatno posvetovati s strokovnjaki in strokovnimi ter vodstvenimi delavci s področja vzgoje in izobraževanja ter opraviti več javnih razprav.

Podskupina, ki se ukvarja s področjem zagotavljanja varnega in spodbudnega okolja za optimalni razvoj posameznika, predvideva obravnavo predvsem naslednjih tem: aktivnosti na področju preprečevanja nasilja in spodbujanja socialno čustvenega učenja, izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, nadarjeni, priseljenci, Romi, inkluzivno izobraževanje, duševno zdravje, psihosocialna pomoč in podpora (vloga svetovalne službe), vzgojni program, šport, gibalno udejstvovanje in zdrav življenjski slog, razširjeni program osnovne šole, glasbeno izobraževanje in sodelovanje s starši.

Že iz navedenih tem je razvidno, da se na resornem ministrstvu in v delovni skupini za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033 zavedamo, da je v razprave o spremembah vzgojno-izobraževalnega sistema treba vključiti socialno-emocionalni vidik v vseh njegovih razsežnostih.

Strinjamo se z vašim razmišljanjem, da je vzgoja in izobraževanje, kot eden od družbenih podsistemov, na razpotju: ali se bo nekritično zlil s tokovi individualizacije, tekmovalnosti in slepega gnanja za ozko definiranimi dosežki ali pa bo, tako si želimo, ohranil avtonomno držo in pogumno, zrelo ter na širše zajetih dejstvih osnovano odgovoril na nove izzive sodobnega časa. Podpiramo tudi vaša prizadevanja, da je treba posebno pozornost nameniti razvoju kritičnega mišljenja, sposobnostim reševanja problemov, ustvarjalnosti, predvsem pa gojenju sodelovalne kulture in komunikacijskim zmožnostim, ki predstavljajo ključne kompetence 21. stoletja. Vse navedeno bomo poskušali v čim večji možni meri upoštevati pri svojem nadaljnjem delu tako na ministrstvu kot pri pripravi nacionalnega programa.

V pismu navajate, da moramo, če želimo iti v ustrezno smer, odpreti širšo diskusijo, v kateri morajo imeti pomembno mesto teme, ki jih izpostavljate. S tem namenom je bilo že ob imenovanju delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa za vzgojo in izobraževanje za obdobje 2023–2033 dogovorjeno in načrtovano, da se znotraj procesa priprave dokumenta izvede več javnih razprav. Prva večja javna razprava bo predvidoma aprila letos, druga pa v jesenskih mesecih, potekala v Državnem zboru Republike Slovenije.

Zahvaljujemo se vam za razmišljanje in predloge ter vas vljudno vabimo k premislekom in razpravam o sodobnih izzivih izobraževanja in prihodnosti šolskega sistema.

DR. JANEZ VOGRINC, vodja delovne skupine za pripravo nacionalnega programa

DR. DARJO FELDA, minister