Voditelja Srbije in Kosova se bosta danes srečala v Bruslju na sestanku, ki ga napovedujejo kot enega najpomembnejših doslej – in tudi enega najtežjih za obe strani. Predsednik Aleksandar Vučić in premier Albin Kurti bosta po močnih diplomatskih pritiskih Evropske unije in ZDA po napovedih sprejela francosko-nemški načrt za normalizacijo odnosov, ki je vroča tema v politični in splošni javnosti obeh držav. »Pričakujem, da bodo uradno in javno izrazili, da sprejemajo načrt,« je pred srečanjem, ki poteka v okviru dialoga o normalizaciji odnosov, za Tanjug dejal posebni odposlanec EU za dialog Prištine in Kosova Miroslav Lajčak. Danes se bo skupaj z visokim predstavnikom EU Josepom Borrellom najprej ločeno sestal s Kurtijem in Vučićem, sledilo bo skupno srečanje.
Besedilo ostaja skrito
Kaj natančno piše v francosko-nemškem načrtu, javno ni znano. Sodeč po več podobnih verzijah, ki so prišle v javnost, od Srbije ne zahteva uradnega priznanja Kosova, bi se pa to zgodilo dejansko, saj bi državi medsebojno priznali dokumente in državne simbole, Srbija ne bi ovirala vstopa Kosova v mednarodne organizacije, državi pa bi spoštovali medsebojno neodvisnost in ozemeljsko celovitost. Načrt, ki ima po besedah Lajčaka enajst točk, predvideva tudi uresničitev že podpisanih sporazumov – teh je bilo od začetka dialoga leta 2011 sklenjenih 33, oblasti v Beogradu pa v ospredje postavljajo tistega iz leta 2013, ki predvideva tudi ustanovitev skupnosti srbskih občin na Kosovu, česar uradna Priština doslej ni hotela storiti. Francosko-nemški načrt sicer ne predstavlja končne ureditve odnosov, ampak vmesni korak do vseobsegajočega sporazuma o normalizaciji, ki bi ga državi po besedah Lajčaka sklenili na poti k članstvu v EU.
Kurti politično oslabljen
O načrtu so v obeh državah potekale in še potekajo vroče razprave. Kurti je nasprotoval ustanovitvi skupnosti srbskih občin, zdaj pa kaže, da bo nanjo moral pristati kljub svojemu sklicevanju na odločitev ustavnega sodišča, da takšna skupnost ne more nastati na podlagi etnične pripadnosti. ZDA so zadnje tedne politično silovito pritisnile na Kurtija, tako da je odstopil od svoje zahteve, da skupnost srbskih občin ustanovijo hkrati s srbskim uradnim priznanjem Kosova. Analitiki na Kosovu in v Srbiji ocenjujejo, da bo Kurtija dogajanje doma politično oslabilo, in naj bi celo že iskali njegovega naslednika. Premier je že vnaprej tarča ostrih kritik iz opozicije, ker na vidiku ni srbskega priznanja Kosova. »Ta načrt ni padel z neba. Je rezultat pogajanj predsednika vlade,« je na družbenih omrežjih zapisala podpredsednica največje opozicijske Demokratične stranke Kosova Vlora Citaku.
Vojna v Ukrajini spodbudila pritisk
Tudi v Beogradu napovedujejo, da bo zanje danes v Bruslju težak dan, kot sta rekla Vučić in premierka Ana Brnabić. Burna maratonska seja skupščine v začetku meseca na temo pogovorov s Kosovom in nato protesti desnih skupin so pokazali na razgreto ozračje, pri čemer pa je Vučić manj politično ranljiv od Kurtija. Očitajo mu, da bo dejansko pristal na priznanje Kosova. Pomenljiva sporočila prihajajo tudi iz Moskve, namreč da bo končni status Kosova znan šele po koncu vojne v Ukrajini, kot je dejal veleposlanik v Beogradu.
Prav vojna v Ukrajini je spodbudila EU in ZDA, da so zelo usklajeno nastopile pri reševanju največjega spora na Balkanu in potencialnega vira nestabilnosti ter stranema pokazale korenčke in palice. Po napovedi diplomatov si bodo tudi po današnjem sestanku še naprej s pritiski prizadevali za to, da načrt tudi zaživi in da končni dogovor med državama ne bo obvisel v zraku kot korak, ki se bo zgodil v nejasni prihodnosti.
