Z odločnimi izrazi podpore Ukrajini, a z različnimi pogledi, kako naj bi se vojna končala, se je le nekaj dni pred prvo obletnico ruske agresije na Ukrajino zaključila Münchenska varnostna konferenca. Na konferenci se je evropsko-ameriška prevladujoča politična elita poskušala pozicionirati glede naslednjega obdobja vojne, ob čemer pa je postala jasna tudi želja Evropejcev, da z globalnim jugom stkejo tesnejše vezi, ne zgolj zato, da bi imeli tam več posluha za svoja stališča do Rusije, temveč tudi zaradi spreminjajočih se demografskih sprememb in oblikovanja multipolarnega sveta, kjer se bo z leti pomen držav globalnega juga od Nigerija do Tajske zgolj še večal.
Skupne evropske nabave streliva
Ena od ključnih točk Münchenske varnostne konference je ta, da vse tri najmočnejše države Evrope (Nemčija, Francija in Velika Britanija) želijo okrepiti vojaško pomoč Ukrajini. Prav tako pa skuša ob podpredsednici ZDA Kamali Harris delegacija ameriškega kongresa z obeh političnih polov podkrepiti tudi čezstrankarsko podporo Ukrajini, kar je bilo za Kijev po mešanih signalih republikancev v zadnjih mesecih zelo pomembno. Čezatlantska enotnost se bo nadaljevala, je zatrdila Harrisova in dejala, da se Putin moti, če misli drugače. Evropska unija se k okrepitvi vojaške pomoči zdaj nagiblje z idejo o skupni evropski nabavi streliva za Ukrajino, predvsem 155-milimetrskih topniških konic, ki jih Ukrajina nujno potrebuje. »Smo v vojnem modusu, nujnem vojnem modusu,« je menil visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell.
Po podatkih Estonije, ki je podala ta predlog, o katerem bodo razpravljali na današnjem zasedanju zunanjih ministrov, namreč Ukrajina izstreli od 2000 do 7000 takih konic na dan, Rusija pa kar desetkrat več – od 20.000 do 60.000. Tudi konferenco v Münchnu so predstavniki ukrajinske vlade izkoristili za vnovično lobiranje pri Američanih za dobavo letal F-16. Podpredsednik ukrajinske vlade Oleksander Kubrakov pa je šel še korak dlje in pozval Zahod k dobavi kasetnega streliva in fosforjevega zažigalnega streliva, ki naj bi ga Rusija uporabljala v Ukrajini. Čeprav je Kubrakov priznal, da bi bile lahko z dobavo takšnega streliva težave – po mednarodnih konvencijah je namreč prepovedano –, pa je dejal, da želijo tako kot Rusija uporabiti to strelivo, saj bi jim pomagalo zadržati sovražnika.
Ledišče med ZDA in Kitajsko
Tik pred prihodom ameriškega predsednika Joeja Bidna v Evropo – prihodnje tri dni se bo v znak podpore Ukrajini mudil na Poljskem – je bila posebna pozornost na konferenci namenjena prav podpredsednici Harrisovi. Ta je v bavarski prestolnici posvarila tako Rusijo kot tudi Kitajsko, ki sicer tudi v teh dneh krepita svoje partnerstvo s skupnimi morskimi vojaškimi vajami v Južni Afriki. Srd Rusije si je nakopala, ker je po opravljeni analizi State Departmenta v imenu ZDA oznanila, da je po oceni Washingtona Rusija v Ukrajini zagrešila zločine proti človeštvu. Skupaj z zunanjim ministrom Antonyjem Blinknom, ki je imel tudi dvostransko srečanje s kitajskim državnim svetnikom in članom politbiroja Wang Yijem, pa je Pekingu jasno dala vedeti, da bodo Kitajsko doletele posledice, če bo Rusiji pomagala z dobavo vojaške opreme, česar sicer doslej še ni storila.
Ostra je morala biti tudi izmenjava glede sestrelitve domnevnega vohunskega balona nad ozemljem ZDA. Blinken je Wangu namreč še enkrat sporočil, da ZDA ne bodo tolerirale kršitve ozemeljske suverenosti njihovega ozemlja, potem ko je glavni kitajski diplomat prej javno ameriški odziv označil za histeričen, v pogovorih na štiri oči pa mu je še povedal, da morajo ZDA razrešiti škodo v meddržavnih odnosih, ki so jo povzročile z nediskriminatorno uporabo sile.
