Napoved za 2023 je komisija že julija oklestila za 2,1 odstotne točke. A kljub izraziti umiritvi glede na letos, ko bo Slovenija beležila novo leto visoke gospodarske rasti, bo rast slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) prihodnje leto med višjimi v EU. Hitrejšo rast bodo imele otoške države Ciper, Malta in Irska, ob tem pa še Španija, Hrvaška, Luksemburg in Romunija. Rast bo tudi bistveno nad pričakovano krepitvijo BDP v EU in evrskem območju. V obeh območjih naj bi prihodnje leto dosegla 0,3 odstotka.
Letošnja pričakovana rast bo medtem skoraj enkrat višja od evropskega povprečja. V evrskem območju (vključno s Hrvaško, ki bo članica postala s 1. januarjem 2023) naj bi namreč dosegla 3,2 odstotka, v celotni uniji pa 3,3 odstotka.
Pri Evropski komisiji ponavljajo, da je letošnja visoka rast posledica močne krepitve BDP v prvem polletju, ko je ta po desezoniranih podatkih dosegla 8,9 odstotka, in pa močnega učinka prenosa spodbudnih gibanj iz 2021, ko je slovensko gospodarstvo hitro okrevalo po koronskem šoku. Vse to bo odtehtalo pričakovano krčenje gospodarske dejavnosti ob koncu leta.
Močna upočasnitev v 2023 bo po drugi strani posledica skupka učinkov šibkejših gibanj v mednarodnem okolju, visoke stopnje negotovosti in še vedno visoke inflacije. V Bruslju tako po dveh letih močne zasebne potrošnje zaradi negativnih učinkov inflacije pričakujejo njeno krčenje v 2023, v nadaljevanju pa naj bi se ta pobrala. Zasebne investicije naj bi bile zaradi negativnih gibanj v zunanjem okolju in visoke inflacije pod pritiskom, medtem ko naj bi bila na področju javnih investicij gibanja zaradi sočasnega črpanja iz več evropskih mehanizmov gibanja spodbudna.
Inflacija bo tudi prihodnje leto visoka
Komisija je objavila tudi napovedi za 2024. Rast slovenskega BDP naj bi takrat pospešila na 1,7 odstotka in bila tako po zdajšnjih predvidevanjih le malenkost nad pričakovanimi gibanji v evrskem območju in celotni EU. V prvem naj bi namreč rast dosegla 1,5 odstotka, v celotni povezavi pa 1,6 odstotka.
Inflacija bo po napovedih Bruslja ostala visoka tudi v 2023. Za letos Sloveniji komisija napoveduje 9,2-odstotno rast cen življenjskih potrebščin, kar je 1,6 odstotne točke več od julijske napovedi, ki je bila za 1,5 odstotne točke višja od majske napovedi. S tem naj bi bila le malenkost nižja od povprečja EU in za 0,7 odstotne točke višja od povprečja evrskega območja.
V 2023 naj bi se inflacija umirila le malenkostno. Dosegla naj bi 6,5 odstotka, kar bi bilo za 0,4 odstotne točke več od povprečja evrskega območja in 0,5 odstotne točke manj od povprečja EU. V 2024 naj bi se nato ustavila pri 3,5 odstotka in bila za 0,9 oziroma 0,5 odstotne točke višja od povprečja v evrskem območju ter celotni EU.
Kljub vsem tveganjem in upočasnitvi gospodarske rasti naj bi razmere na trgu dela ostale dobre. Po letošnji 2,9-odstotni rasti zaposlenosti se bo rast v 2023 umirila na 0,3 odstotka in nato v 2024 dosegla 0,5 odstotka. Stopnja brezposelnosti naj bi po letošnjih 4,1 odstotka prihodnje leto porasla le malenkostno, na 4,3 odstotka, nato pa se v 2024 vrnila na letošnje ravni. Po letošnji 2,2-odstotni rasti plač naj bi se ta v prihodnjem letu okrepila na 6,3 odstotka, v 2024 pa dosegla 4,5 odstotka, kar pa je bolj ali manj v skladu s pričakovano inflacijo, pojasnjujejo v Bruslju.
Javnofinančni primanjkljaj naj bi se letos z lanskih 4,7 odstotka BDP ob krepki rasti prihodkov in izteku protikoronskih ukrepov znižal na 3,6 odstotka BDP, a se že v prihodnjem letu zaradi obsežne javnofinančne pomoči gospodinjstvom in gospodarstvu zaradi draginje po napovedih komisije okrepil na 5,2 odstotka BDP. Obseg pomoči gospodarstvu bo po ocenah Bruslja dosegel 1,5 odstotka BDP.
Po drugi strani pa komisija opozarja tudi na močno rast tekoče porabe. Ta naj bi tako dosegla devet odstotkov, pri čemer v Bruslju opozarjajo na dodatno negotovost zaradi morebitnih sprememb v sistemu plač v javnem sektorju in dodatnega povečanja socialnih izdatkov. Nejasni so tudi učinki napovedovanih davčnih sprememb v 2023, ki bi začele veljati v 2024.
V 2024 naj bi se javnofinančni primanjkljaj tako glede na razpoložljive podatke znižal na 2,7 odstotka BDP, še precej višji od nominalnega primanjkljaja pa je po izračunih komisije strukturni primanjkljaj slovenskih javnih financ. Po letošnjih 5,8 odstotka BDP naj bi bil v prihodnjem letu pri 6,4 odstotka, v 2024 pa pri 3,4 odstotka BDP. Javni dolg, ki naj bi se z lanskih 74,5 odstotka BDP letos znižal na malenkost pod 70 odstotkov BDP, naj bi kljub povišanemu primanjkljaju približno na teh ravneh ostal tudi v prihodnjih dveh letih.
Gentiloni: Gospodarstvo EU je na točki preloma
Čeprav bodo Evropska unija, evrsko območje in večina držav članic po pričakovanjih v zadnjem četrtletju tega leta zašli v recesijo, je Evropska komisija napoved gospodarske rasti EU za celotno 2022 zvišala z 2,7 na 3,3 odstotka, za območje z evrom pa z 2,6 na 3,2 odstotka. Za 2023 je medtem napoved rasti BDP močno znižala, in sicer na 0,3 odstotka.
»Gospodarstvo EU je na točki preloma. Po močni rasti v prvi polovici leta je v tretjem četrtletju izgubilo zagon, v zadnjem pa bo po ocenah zapadlo v recesijo,« je ob predstavitvi jesenske gospodarske napovedi povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Do recesije v EU, evrskem območju in večini držav članic bo prišlo zaradi velike negotovosti, povezane z rusko agresijo na Ukrajino, visokih cen energije, zmanjšanja kupne moči gospodinjstev ter strožjih pogojev financiranja, ocenjuje komisija.
Kljub temu bo zaradi zagona iz leta 2021 in močne rasti v prvi polovici tega leta rast bruto domačega proizvoda (BDP) Evropske unije letos znašala 3,3 odstotka, v svoji jesenski gospodarski napovedi ocenjuje Bruselj. Napoved je zvišal, saj je julija napovedal 2,7-odstotno rast BDP. Za 0,6 odstotne točke je komisija glede na julij zvišala tudi napoved gospodarske rasti za območje z evrom, ki bo od novega leta s pridružitvijo Hrvaške štelo 20 držav, in sicer z 2,6 na 3,2 odstotka.
Krčenje gospodarske rasti se bo v prvem četrtletju 2023 nadaljevalo, rast pa se bo v Evropo vrnila spomladi, napoveduje Bruselj. Rast BDP v EU bo leta 2023 znašala 0,3 odstotka, to je precej manj od 1,5 odstotka, kot je Evropska komisija napovedala poleti. 0,3-odstotno rast napoveduje tudi za območje z evrom, potem ko je v julijski napovedi napovedala 1,4-odstotno rast BDP. Evropsko gospodarstvo si bo v letu 2024 znova opomoglo. Komisija za EU napoveduje 1,6-odstotno rast BDP, za evrsko območje pa 1,5-odstotno.
Zaradi visokih veleprodajnih cen plina in elektrike, ki vplivajo na maloprodajne cene energije, pa tudi na večino dobrin in storitev, bo medtem inflacija še višja, kot je komisija napovedovala julija. V EU bo letos znašala 9,3 odstotka, kar je natanko odstotno točko več, kot je kazala julijska napoved. V evrskem območju pa bo letos inflacija znašala 8,5 odstotka, julija je komisija napovedala 7,6-odstotno inflacijo.
V prihodnjem letu se bo nekoliko znižala, a bo vseeno ostala visoka. V EU bo pri sedmih odstotkih, v območju z evrom pa pri 6,1 odstotka. Komisija je poleti napovedala 4,6- oziroma štiriodstotno inflacijo. V letu 2024 je pričakovati umiritev na tri oziroma 2,6 odstotka.
Močna nominalna rast v prvih treh četrtletjih in pa postopna odprava podpornih ukrepov za soočanje s pandemijo covida-19 medtem še naprej znižujeta javnofinančne primanjkljaje. Kljub ukrepom za zajezitev energetske draginje se bo primanjkljaj v EU znižal na 3,4 odstotka BDP, potem ko je lani znašal 4,6 odstotka. V evrskem območju se bo znižal s 5,1 na 3,5 odstotka BDP. Prihodnje leto je pričakovati rahlo povišanje, in sicer na 3,7 odstotka BDP v evrskem območju in 3,6 odstotka BDP v EU.
V Sloveniji redna posvetovanja z misijo IMF
V Sloveniji se sicer na rednih posvetovanjih mudi misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Njeni predstavniki bodo v Sloveniji do 21. novembra. Ob zaključku bodo z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem in guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom predstavili prve ugotovitve misije.
Kot so zapisali v Banki Slovenije, je namen posvetovanj pregled zadnjih gospodarskih gibanj, delovanja finančnega sektorja in bančnega sistema ter izzivov za prihodnje. Med prioritetnimi področji v okviru letošnjih posvetovanj se izpostavlja tudi omejevanje tveganj s strani fiskalne in makrobonitetne politike, energetsko varnost, podnebne spremembe, digitalizacijo ter trg dela.
Novi vodja misije za Slovenijo Donal McGettigan in člana misije Rossen Alexandrov Rozenov in Wei Shi se bodo v okviru posvetovanj srečali s predstavniki Banke Slovenije, ministrstva za finance, drugih resornih ministrstev, uradom za makroekonomske analize in razvoj, fiskalnega sveta, Družbe za upravljanje terjatev bank, Gospodarske zbornice Slovenije, Slovensko-nemške gospodarske zbornice, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, državnega zbora, Združenja bank Slovenije, izbranih poslovnih bank, sindikatov ter predstavniki podjetij v turizmu.
IMF bo na podlagi pogovorov z vsemi vključenimi institucijami nato v naslednjih mesecih pripravil poročilo za Slovenijo s pogledi in priporočili IMF o ustreznih finančnih, fiskalnih in strukturnih politikah za Slovenijo, so zapisali v Banki Slovenije.
