Slovensko gospodarstvo se je v prvem četrtletju 2022 okrepilo za 0,8 odstotka na četrtletni ravni, kar je hitreje, kot je bilo pričakovano v spomladanski napovedi komisije. Ob močni rasti v zadnjem četrtletju leta 2021 to pomeni močan prenos ugodnih gibanj v celotno leto 2022. Rast se je po trenutnih podatkih nadaljevala tudi v drugem trimesečju, čeprav je v določenih sektorjih že zaznati umirjanje. Rast gospodarske dejavnosti v prvem polletju sta po ocenah komisije poganjala predvsem zasebna poraba in investicije, prispevek zunanje trgovine je bil medtem negativen.
Ruska agresija na Ukrajino, ki povečuje cene za potrošnike in stroške proizvodnje, zaostruje finančne pogoje ter povzroča motnje v dobavnih verigah, tako le počasi vpliva na kazalnike gospodarske rasti v Sloveniji, z izjemo zaupanja potrošnikov, ki je močno upadlo. Ti dejavniki bodo postopoma vplivali na rast slovenskega bruto domačega proizvoda v drugi polovici leta 2022 in v letu 2023, navaja Bruselj.
Napoved za letos druga najvišja v EU
Napoved rasti BDP Slovenije za letos je druga najvišja v EU. Zaostaja zgolj za Portugalsko, ki ji komisija napoveduje 6,5-odstotno rast. V evrskem območju bo sicer po napovedih komisije rast znašala 2,6, v celotni Evropski uniji pa 2,7 odstotka. Napoved za Slovenijo za prihodnje leto pa je po drugi strani med najnižjimi. Nižjo napoveduje le Švedski (0,8 odstotka) in Italiji (0,9 odstotka), Nizozemska pa bo imela tako kot Slovenija enoodstotno gospodarsko rast. Rast BDP evrskega območja bo medtem prihodnje leto znašala 1,4 odstotka, gospodarska rast EU pa 1,5 odstotka, še napoveduje Bruselj.
Napoved gospodarske rasti Slovenije za letos je sicer sredi junija zvišala tudi Banka Slovenije, in to prav tako zaradi močnega prenosa ugodnih gibanj s konca 2021 v 2022. Če je decembra lani za letos napovedovala štiriodstotno rast, bo ta po novem po pričakovanjih osrednje slovenske finančne ustanove znašala 5,8 odstotka. V letu 2023 pa bo rast BDP znašala 2,4 odstotka, prej je bila napoved pri 3,3 odstotka.
Evropska komisija obenem Sloveniji napoveduje višjo inflacijo, kot je napovedala maja. Tedaj je komisija Sloveniji napovedala, da bo inflacija letos dosegla 6,1 odstotka, prihodnje leto pa 3,3 odstotka. Zdaj ji za letos napoveduje 7,6-odstotno inflacijo, za prihodnje leto pa 4,9-odstotno.
Napoved za letos je enaka kot za evrsko območje, za prihodnje leto pa bo inflacija v tem območju po napovedih komisije znašala štiri odstotke. V EU bo inflacija letos dosegla 8,3 odstotka, prihodnje leto pa 4,6. Poletna gospodarska napoved je ena od štirih, ki jih na leto objavi Evropska komisija. Poletna in zimska sta vmesni napovedi in ne vključujeta podatkov o javnih financah. Spomladanska in jesenska pa sta bolj celoviti.
Komisija napoved gospodarske rasti EU za letos ohranila
Evropska komisija je danes napoved gospodarske rasti celotne EU za letos ohranila pri 2,7 odstotka, kolikor je napovedala že maja. Za območje evra jo je medtem znižala z 2,7 na 2,6 odstotka. Za leto 2023 je napoved oklestila na 1,5 oziroma 1,4 odstotka. Inflacija v območju z evrom (7,6 odstotka) in EU (8,3 odstotka) bo medtem letos rekordno visoka.
Ruska agresija na Ukrajino še naprej negativno vpliva na evropsko gospodarstvo. Številna negativna tveganja, ki so spremljala spomladansko gospodarsko napoved, so se uresničila, je na novinarski konferenci ob predstavitvi napovedi povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Med njimi je omenil negotovosti na energetskih trgih, zahtevnejše finančne razmere in upočasnitev globalnega gospodarstva.
Zaradi ruske invazije so se še zvišale cene energije in hrane, kar krepi globalne inflacijske pritiske, zmanjšuje kupno moč gospodinjstev ter sproža hitrejše odzive denarne politike, kot je bilo predvideno. Negativen gospodarski vpliv ima tudi kitajska stroga politika glede omejevanja širjenja novega koronavirusa, negativno pa vpliva tudi vse počasnejša gospodarska rast ZDA. Ohranitev rasti EU komisija po Gentilonijevih besedah pripisuje močni dinamiki okrevanja gospodarstva v 2021, ki se je prenesla v 2022, in višji rasti v prvem letošnjem četrtletju od pričakovanj.
Najvišja bo inflacija v Srednji in Vzhodni Evropi
Zaradi cen hrane in energije inflacija v evrskem območju in EU dosega rekordne ravni. Za območje evra je Bruselj maja za letos napovedal 6,1-odstotno inflacijo, za celotno EU pa 6,8-odstotno. V skladu s tokratno napovedjo pa naj bi rast cen življenjskih potrebščin letos v evrskem območju znašala rekordnih 7,6 odstotka, v EU pa 8,3 odstotka. Prihodnje leto naj bi se umirila in znašala štiri oziroma 4,6 odstotka.
Pri inflaciji je razpon med državami članicami precejšen, je povedal evropski komisar. Malti tako komisija za letos napoveduje 5,6-odstotno inflacijo, Estoniji in Litvi pa 17-odstotno. Prihodnje leto se bo razpon bistveno zmanjšal, vendar pa bo pričakovana inflacija v Srednji in Vzhodni Evropi očitno višja kot v drugih delih EU.
Komisar je danes povedal, da je ravnovesje tveganj pri napovedih gospodarske rasti in inflacije znova usmerjeno navzdol proti negativnemu scenariju, kar velja predvsem za gospodarsko rast. Tveganja so močno odvisna od razvoja ruske invazije na Ukrajino, predvsem pa njenih vplivov na dobavo energije Evropi. Dodatno zmanjšanje dobav plina EU bi cene še zvišalo in okrepilo možnost stagflacije, kar bi pomenilo visoko inflacijo ob stagnaciji gospodarstva.
Cenovna kapica za plin?
Gentiloni je spregovoril tudi o posledicah morebitne popolne prekinitve dobave plina iz Rusije. Uresničitev tega bi gospodarstvo EU v drugi polovici tega leta potisnilo v recesijo in še bolj zadušilo gospodarsko aktivnost v prihodnjem letu. »Glede na zadnje dogajanje je to tveganje postalo več kot samo hipotetičen scenarij, na katerega se moramo pripraviti. Neurje je torej možno, a trenutno nismo tam,« je poudaril komisar.
Povedal je sicer, da je plin surovina, katere cena za razliko od drugih še naprej narašča. Komisija razmišlja, da bi podala predlog za uvedbo cenovne kapice za plin, a bi bila to možnost za izredne razmere v prihodnosti. Ne gre za odločitev, ki bi jo sprejeli v trenutnih razmerah, je poudaril evropski komisar.
Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah.
