K letni inflaciji so največ, 3,1 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se zvišale za 18,6 odstotka. Podražitve električne energije, plina in drugih goriv, cene v tej skupini so se zvišale za 18 odstotkov, so k inflaciji prispevale 1,4 odstotne točke, dvig cen stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj (za 12,9 odstotka) pa je inflacijo zvišal za eno odstotno točko. V primerjavi z novembrom so bile medtem cene življenjskih potrebščin decembra v povprečju višje za 0,2 odstotka.
Mesečno inflacijo so najbolj, za 0,3 odstotne točke, zvišale podražitve hrane (višje so bile za 1,7 odstotka). Po 0,1 odstotne točke so prispevale višje cene v skupinah gospodinjsko pohištvo (za 2,7 odstotka), komunikacije (za 2,7 odstotka), restavracije in hoteli (za en odstotek), rekreacijske in kulturne storitve (za 3,5 odstotka) ter zdravstvene storitve (za 0,9 odstotka). Rast cen so po drugi strani najbolj, za 0,5 odstotne točke, znižale pocenitve naftnih derivatov. Tekoča goriva so se pocenila za 12,5 odstotka, pogonska goriva in maziva za osebne avtomobile pa za 6,2 odstotka.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila decembra 10,8-odstotna, potem ko je bila pred enim letom 5,1-odstotna. Povprečna letna rast cen je bila 9,3-odstotna, mesečna inflacija pa 0,1-odstotna.
Država z najmanjšim primanjkljajem od izbruha epidemije
Sektor država je v tretjem četrtletju ustvaril 60 milijonov evrov primanjkljaja, kar je predstavljalo 0,4 odstotka BDP. Gre za najmanjši primanjkljaj od izbruha epidemije covida-19, so izpostavili statistiki. V devetih mesecih leta je znašal 1,03 milijarde evrov. Konsolidirani bruto dolg države je bil konec septembra pri 72,3 odstotka BDP.
Rast skupnih prihodkov države je bila v tretjem četrtletju za 3,2 odstotne točke višja od rasti skupnih izdatkov, so zapisali na statističnem uradu. Skupno je primanjkljaj države v prvih devetih mesecih letos znašal 1,031 milijarde evrov, potem ko se je v enakem lanskem obdobju ustavil pri 1,925 milijarde evrov.
Statistiki so sedmo četrtletje zapored v sektorju država zaznali rast skupnih prihodkov. V trimesečju so znašali 6,321 milijarde evrov in so bili za 476 milijona evrov oz. 8,2 odstotka višji od tretjega lanskega četrtletja. V primerjavi s prvimi tremi četrtletji lanskega leta pa so skupni prihodki sektorja država v prvih devetih mesecih letos zrasli za 1,345 milijarde evrov oz. za 7,9 odstotka.
Skupne prihodke so po pojasnilih statističnega urada najbolj povečali višji davčni prihodki, ki so se dvignili za 241 milijonov evrov ali za 8,3 odstotka. Med temi so najbolj zrasli prihodki iz davkov na proizvodnjo in uvoz - zvišali so se za 162 milijonov evrov ali za 8,9 odstotka. Prihodki iz socialnih prispevkov so bili višji za 165 milijonov evrov ali za 7,8 odstotka. Prihodki od proizvodnje za trg in za lastno končno porabo so se povečali za 73 milijonov evrov ali za 15,8 odstotka.
Skupni izdatki države so znašali 6,381 milijarde evrov. V primerjavi z izdatki v istem četrtletju leto prej so se zvišali za 301 milijon evrov oz. za pet odstotkov. V prvih devetih mesecih letos so bili skupni izdatki sektorja država za 452 milijonov evrov ali za 2,4 odstotka višji kot v istem obdobju lani. Najbolj so v tretjem četrtletju upadli izdatki za druge tekoče transferje, in sicer za 83 milijonov evrov ali za 25,5 odstotka. Izdatki za subvencije so se v primerjavi z lanskim tretjem četrtletjem znižali za 12 milijonov evrov ali za 10,8 odstotka in so upadli že šesto četrtletje zapored.
Pri odhodkih so se po podatkih statističnega urada najizraziteje zvišali izdatki za socialna nadomestila v denarju in naravi. Povečali so se za 250 milijonov evrov ali za 10,6 odstotka. Vmesna potrošnja države je bila višja za 109 milijonov evrov ali za 12,8 odstotka. Dvignili so se tudi izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva, in sicer za 26 milijonov evrov ali za štiri odstotke. Izdatki za obresti se, kot so izpostavili na statističnem uradu, znižujejo že od zadnjega četrtletja 2015 in so bili za sedem milijonov evrov ali za štiri odstotke nižji kot v istem obdobju prejšnjega leta.
Konsolidirani bruto dolg države je medtem konec tretjega četrtletja 2022 znašal 41,753 milijarde evrov ali 72,3 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). V primerjavi s stanjem na koncu predhodnega četrtletja je bil višji za 700 milijonov evrov. Zvišal se je predvsem dolg iz naslova dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev. Dolg države na centralni ravni je znašal 41,015 milijarde evrov ali 71 odstotkov BDP, na lokalni ravni pa 935 milijonov evrov ali 1,6 odstotka BDP.
Cene uvoženih proizvodov novembra na račun cenejše nafte in plina nižje
Cene uvoženih proizvodov so bile v novembru za 0,5 odstotka nižje kot v oktobru. Znižanje cen je bilo najbolj opazno v skupini surova nafta in zemeljski plin. Na letni ravni so bile cene uvoženih proizvodov višje za 14,3 odstotka, je sporočil državni statistični urad.
Cene proizvodov, dobavljenih iz držav v območju evra, so se novembra zvišale za 0,1 odstotka, cene proizvodov, uvoženih iz držav zunaj evrskega območja, pa so bile nižje za 1,3 odstotka. Cene energentov so bile nižje za 5,3 odstotka, cene surovin za 0,8 odstotka, medtem ko so bile cene proizvodov za široko porabo nespremenjene. Proizvodi za investicije so bili dražji za 0,9 odstotka. Najbolj so se znižale cene uvoženih proizvodov v skupini surova nafta in zemeljski plin, in sicer za 34,4 odstotka.
Na letni ravni so bile cene proizvodov, dobavljenih iz držav v območju evra, višje za 14,4 odstotka. Cene proizvodov, uvoženih iz držav zunajevrskega območja so bile višje za 14 odstotkov. Najizraziteje so se v primerjavi z lanskim novembrom podražili proizvodi s področja rud in kamnin (za 43,5 odstotka), pri tem surova nafta in zemeljski plin (za 37,6 odstotka) ter premog in lignit (za 179,8 odstotka).
Nižje trošarine, dajatve in DDV inflacijo letos znižali za 1,3 odstotne točke
Nižje trošarine in druge dajatve za goriva in energijo ter znižanje stopnje DDV za energente so letošnjo letno inflacijo, merjeno s s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, znižale za 1,3 odstotne točke. Brez učinka teh razbremenitev bi bila inflacija 12,1-odstotna, tako pa je 10,8-odstotna.
