Kljub rahlo zvišani oceni  gre še vedno za občutno umiritev rasti glede na predhodna trimesečja, ko je na medletni ravni presegla tudi pet odstotkov, na četrtletni pa se je približala odstotku. Še večja umiritev se pričakuje za tekoče zadnje letošnje trimesečje in prvo polletje 2023. Po napovedi analitikov je možna tudi blaga recesija v evrskem območju.

A evrsko območje in celotna sedemindvajseterica v obdobje umirjanja, ki mu ob siceršnjih pritiskih na ponudbeni strani, visoki inflaciji in s tem povezanemu zaostrovanju denarne politike botruje tudi energetska kriza zaradi ruskega napada na Ukrajino, vstopata v močnem položaju. Raven BDP po desezoniranih podatkih je bila tako ob koncu tretjega četrtletja v evrskem območju za 2,2 odstotka nad ravnjo iz zadnjega trimesečja 2019, torej pred izbruhom pandemije covida-19. V celotni EU je bil višji za 2,8 odstotka.

Slovenija je na četrtletni ravni zabeležila krepak padec

Med članicami unije je bila gospodarska rast na četrtletni ravni najvišja na Irskem (2,3 odstotka), sledili pa so ji Malta, Ciper in Romunija (1,3 odstotka). Največji padec je bil medtem v Estoniji (-1,8 odstotka), Latviji (-1,7 odstotka) in Sloveniji (-1,4 odstotka). Na Gospodarski zbornici Slovenije so sicer nedavno ocenili, da je tak izrazit padec v Sloveniji posledica znižanja zalog, medtem ko ostali segmenti še vedno rastejo.

Tudi v medletni primerjavi je bila rast v EU najvišja na Irskem (10,6-odstotna), pri čemer BDP te države, ki je močno vpeta v verige multinacionalk, pogosto zelo niha. Sledile so turistično razvite države Hrvaška (5,5 odstotka), Ciper (5,4 odstotka), Malta (5,2 odstotka) in Portugalska (4,9 odstotka). Najnižja je bila rast v Franciji (1,0 odstotka), Nemčiji (1,3 odstotka) in na Slovaškem (1,4 odstotka). V Sloveniji je dosegla 3,9 odstotka.

Naraslo tudi število zaposlenih

Eurostat je rahlo navzgor popravil tudi podatke o številu zaposlenih v evrskem območju. V tretjem četrtletju se je število zaposlenih v območju z evrom tako na četrtletni ravni naraslo za 0,3 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več od prejšnje ocene. V EU je ocena rasti ostala pri 0,2 odstotka. V drugem četrtletju je bila rast v obeh območjih 0,3-odstotna.

Glede na lansko tretje četrtletje pa se je število zaposlenih v območju z evrom zvišalo za 1,8 odstotka in v EU za 1,5 odstotka. Tudi v tem primeru je ocenjena rast za evrsko območje višja za 0,1 odstotne točke. V drugem četrtletju je bila rast medletno 2,6- in 2,4-odstotna.

V Sloveniji je bila četrtletna rast števila zaposlenih 0,3-odstotna, medletna pa 2,0-odstotna. Glede na prejšnja četrtletja se je rast precej umirila.