Teden dni po eksplozijah v ruskem letalskem oporišču Saki na jugu Krima, ki ga je Rusija anektirala leta 2014, je včeraj na polotoku prišlo do novih eksplozij, tokrat v skladiščih streliva na severu Krima. O tem je javnost obvestilo rusko obrambno ministrstvo, kjer očitno niso mogli več skrivati, da ni šlo za nesrečo, in so kot vzrok navedli sabotažo. V Kijevu spet niso izrecno prevzeli odgovornosti, a eden od svetovalcev ukrajinskega predsednika je dejal, da gre za »demilitarizacijo«, ki se bo nadaljevala, »dokler ne bo osvobojena vsa Ukrajina«. Izraz demilitarizacija je uporabil Putin, ko je 24. februarja napadel Ukrajino.
Električno sporočilo
Sergej Aksjonov, guverner Krima, ki ga je imenoval Kremelj, je na Telegramu povedal, da sta bila v eksplozijah ranjena dva civilista in da so evakuirali 3000 ljudi: »Vse prebivalce v radiju petih kilometrov izseljujemo.« Časopis Komersant in ruska agencija TASS poročata tudi o črnem dimu nad letalskim oporiščem Gvardejskoje v osrednjem delu Krima. Torej je mogoče, da so Ukrajinci – verjetno njihove posebne enote – na Krimu napadli na dveh krajih hkrati.
Na severu sta poleg železniške proge poškodovana hidroelektrarna in daljnovod, kar bi lahko razumeli kot ukrajinski odgovor na ruske načrte, da vso elektriko, ki jo je za 10 milijonov Ukrajincev proizvajala gigantska jedrska elektrarna Zaporožje (JEZ), preusmerijo na ozemlja pod svojim nadzorom, vključno s Krimom.
Obstreljevanje jedrske elektrarne Zaporožje se medtem nadaljuje in še naprej obe strani za to obtožujeta druga drugo. Ruski generali so spremenili JEZ v vojaško oporišče, s pomočjo katerega nameravajo ustaviti morebitno ukrajinsko ofenzivo na jugu. Ukrajina pa trdi, da ruske sile same obstreljujejo svoje oporišče v JEZ, da bi na zahodu mislili, da to počnejo Ukrajinci, in bi jim zato zmanjšali dobave težkega orožja. Ruske okupacijske sile sicer trdijo, da doslej niso zabeležile povečanega radioaktivnega sevanja.
Žito za Eritrejo, ladij je malo
Medtem je proti Afriki odplula prva ladja z ukrajinskim žitom, ki jo ZN pošiljajo za rešitev prehrambne krize. Pristala bo v Džibutiju, kjer jo bodo iztovorili za lačno Eritrejo. Najbrž je pomoč financirala EU, saj lakota v Afriki spodbuja migracije proti Evropi.
Iz ukrajinskih pristanišč je od konca blokade in podpisa rusko-ukrajinskega sporazuma konec julija v Istanbulu odplulo le 15 ladij z žitom. Moralo pa bi jih 400, da bi prepeljale vseh 20 milijonov ton žita iz silosov v Odesi. A zaradi min v Črnem morju je težko najti prevoznike. Zdaj ukrajinski kmetje žanjejo žito, ki ga bo dve petini manj kot lani: petino je zasegla Rusija z zasedbo južne Ukrajine, petino pa ga bo manj zaradi vojnih razmer. Žitu, ki je čakalo v silosih, pa je tako padla kakovost, da je njegova cena tudi trikrat nižja od običajne, kar je še en hud udarec za ukrajinske kmete.
Putin obtožuje ZDA
Putin je medtem ob začetku moskovske varnostne konference obtožil ZDA, da s pošiljanjem orožja v Kijev »podaljšujejo ta konflikt« in ga razpihujejo; ruska vojska zato ne more zasesti Ukrajine, prišlo je do pozicijske vojne, značilne za prvo svetovno vojno. Vsekakor so ZDA priskrbele Ukrajincem topništvo, s katerim je mogoče ovirati preskrbovanje ruske vojske globoko v zaledju.
Nemški kancler Olaf Scholz in švedska premierka Magdalena Andersson pa sta ob srečanju v Stockholmu Ukrajini zagotovila, da bosta njuni vladi še naprej pošiljali orožje. Scholz je na turneji po skandinavskih državah, med katerimi obstajajo različni pogledi na možnost, da bi ustavili izdajanje vizumov ruskim državljanom in jim tako onemogočiti pot v EU. Najbolj je temu ukrepu naklonjena Finska, ki bo izdajanje vizumov močno omejila.
