1.Kaj je samooskrba z električno energijo?
Gre za proizvajanje električne energije iz obnovljivih virov, kot je sonce, s pomočjo naprave za samooskrbo – sončne elektrarne, ki je nameščena na objekt. Samooskrba z električno energijo je namenjena gospodinjstvom in manjšim poslovnim odjemalcem. Namen takšne elektrarne je znižati stroške elektrike na objektu oziroma pokrivanje lastnih potreb končnega odjemalca. Z njo lahko brezplačno in ekološko napajamo toplotno črpalko, talno ogrevanje, infrardeče panele, električni avtomobil in druge naprave ter postanemo neodvisni od nihanja cen elektrike na trgu.
2.Ali se postavitev sončne elektrarne splača?
Da. Pri izračunu nas vodi pravilo, da 1 kilovat nameščene moči na leto proizvede 1100 kilovatnih ur energije pri sončnem sevanju 1000 vatov na kvadratni meter, kar je relevanten povprečni podatek za Slovenijo. Naložba v samooskrbno sončno elektrarno je dolgoročna, z njo pa ustvarite energetsko neodvisnost in si zagotovite nizko ceno električne energije za celotno življenjsko dobo sončne elektrarne. Sončna elektrarna proizvede dovolj sončne energije za oskrbo doma, tudi če njena lega ni idealna in tudi kadar je v senci oziroma je vreme oblačno. Ponoči, ko sončnega sevanja ni, se dom napaja iz omrežja po sistemu neto meritev (net metering).
3.Kaj pomeni net metering?
Slovenski sistem samooskrbe z električno energijo je t. i. net metering, in deluje po sistemu neto meritev. Višek proizvedene električne energije uporabnik odda v shranjevalnik oziroma v omrežje, kadar pa uporabnikova elektrarna za njegov dom ne proizvede dovolj elektrike, se dom napaja iz tega omrežja. Pri tem se obstoječe merilno mesto stavbe ne spreminja, zamenjati pa je treba obstoječi števec za novega dvosmernega in zaprositi za soglasje za priključitev, nato pa dobavitelj in odjemalec podpišeta pogodbo o samooskrbi. Uporabnik na koncu leta plača razliko med količino, ki jo je prevzel iz omrežja, in količino proizvedene energije, ki jo je v omrežje oddal, kar je razvidno z dvosmernega števca. Tako lahko višek električne energije, ki ga je elektrarna proizvedla poleti, brezplačno porabi v zimskih mesecih. Na računu za elektriko še vedno ostanejo stroški omrežnine ter prispevkov za SPTE (soproizvodnja toplote in električne energije) in OVE (obnovljivi viri energije), ki so odvisni od priključne moči odjemnega mesta.
4.Kako veliko sončno elektrarno potrebujem?
Pravilno dimenzioniranje velikosti sončne elektrarne je izrednega pomena. Večje elektrarne, kot jo lahko izkoristimo, nima smisla postavljati, če pa postavimo premajhno, bomo morali za porabljeni višek elektrike doplačati. Velikost izračunamo na podlagi trenutne in predvidene letne porabe, pri čemer je treba upoštevati tudi morebitno povečanje porabe zaradi nakupa električnega avtomobila ali vgradnje toplotne črpalke. Letna poraba je običajno navedena na računu dobavitelja. Če letna poraba (recimo zaradi novogradnje) ni znana, se sončna elektrarna dimenzionira glede na priključno moč objekta. Na njeno velikost vplivajo tudi lokacija hiše ter orientacija in naklon strehe.
5.Ali je moja streha primerna za sončno elektrarno?
Velika večina streh je za sončno elektrarno primernih, vendar je način postavitve, ki je odvisen od strešne kritine, naklona strehe, njene površine in številnih drugih dejavnikov, pri tem ključnega pomena, zato si mora strokovna ekipa ponudnika opreme lokacijo obvezno ogledati. Sončno elektrarno je sicer mogoče postaviti na praktično vsako površino, v Sloveniji pa je idealna postavitev proti jugu z naklonom okoli 35 stopinj. Skoraj vsaka hiša je primerna za postavitev sončne elektrarne, če pa je streha med marcem in oktobrom večji del dneva v popolni senci, postavitev ni priporočljiva. Streha mora biti v dobrem stanju, vendar je obremenitev zaradi sončne elektrarne zanemarljiva, saj so slovenske strehe grajene z mislijo na debelo snežno odejo. Obremenitev s solarnimi moduli je primerljiva s polaganjem še ene plasti strešnikov.
6.Kako hitro se povrne investicija v sončno elektrarno?
Investicija v sončno elektrarno se običajno povrne v manj kot desetih letih. Točen čas povrnitve investicije je odvisen od velikosti posamezne elektrarne in vrste financiranja. Ob trenutnih cenah električne energije se povrne v približno sedmih letih in dolgoročno prinaša velike prihranke – v tridesetih letih uporabe, kolikor je njena življenjska doba, tudi do 50-odstotne. Povprečno gospodinjstvo v dvajsetih letih prihrani med 25.000 in 30.000 evrov. Poleg tega ima hiša s sončno elektrarno na strehi večjo vrednost na nepremičninskem trgu. z odločitvijo zanjo pa prispevamo tudi k zelenemu prehodu, ki je eden od pomembnejših ciljev Evropske unije.
7.Ali je za sončno elektrarno treba imeti gradbeno dovoljenje in s. p.?
Če gre za sončne elektrarne na strehah, ki so manjše od 1 megavata, ni treba imeti gradbenega dovoljenja. Pred gradnjo je treba vložiti zahtevo za izdajo soglasja za priključitev sončne elektrarne sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja z električno energijo (Sodo). Za elektrarno z močjo, ki je večja od 1 megavat, je gradbeno dovoljenje potrebno, poleg tega pa še energetsko dovoljenje, ki ga izda ministrstvo, pristojno za energijo. Sončno elektrarno lahko na svoji stavbi (ob upoštevanju pogojev uredbe za samooskrbo) postavi vsakdo. Pri tem ne potrebujemo s.p.-ja, prav tako se nam ni treba bati dodatnega plačila davkov.
8.Ali po montaži sončne elektrarne nastanejo še kaki dodatni stroški?
Po zaključeni montaži je sončna elektrarna pripravljena za delovanje, zelo pa je priporočljivo, da se odločimo za letno vzdrževanje le-te, ki ga običajno nudijo ponudniki opreme, in letno stane okoli 0,5 odstotka investicije. V primeru napak, okvar, motenj v delovanju in opuščanja rednega nadzora ter vzdrževanja lahko pričakujemo bistveno krajšo življenjsko dobo sončne elektrarne in celo do 30-odstotno zmanjšanje njene učinkovitosti, kar že pri mikroelektrarnah nanese okoli 15.000 evrov le v desetih letih. x
