Po stotih dneh vojne v Ukrajini podobe z bojišča in mednarodne skupnosti kažejo klavrno sliko. Dvajset odstotkov ukrajinskega ozemlja je okupiranega, frontna linija spopadov je dolga tisoč kilometrov. Za ponazoritev: v Ukrajini je zasedenega toliko ozemlja, kot meri skoraj šest Slovenij, razdalja frontne linije pa je podobna razdalji do Pariza ali Köbenhavna. V Donbasu, kjer potekajo najsilovitejši boji, in ob mejnih črtah zasedenega hersonskega ozemeljskega loka od Krima do Donecka, kjer večjih poskusov ukrajinske vojske v protiofenzivah ni zaslediti, si nasproti stojita dve povsem drugačni vojski in dva povsem drugačna motiva za bojevanje. Boj za zaščito ozemeljske celovitosti Ukrajine je pogon ukrajinskih vojakov za preživetje države, ki ne želi biti podjarmljena in vsakih nekaj let okradena za del ozemlja. Ruske sile takšnim patriotskim obratom s svojim izpolnjevanjem ukazov za napad seveda ne morejo zoperstaviti nikakršnega moralnega imperativa.
Aleš Gaube
In vendar nazadnje na to, da utihne orožje, vpliva več dejavnikov: od mednarodnega pritiska do stanja na bojišču. Ker ZDA, Evropski uniji in Veliki Britaniji v dobr...
