»To je zgodovinski trenutek za našo varnost,« je ob predaji prošenj dejal Stoltenberg ter izrazil upanje, da bo postopek sprejetja obeh držav hitro zaključen.
Pridružitev novih članic mora potrditi vseh 30 dosedanjih. Za zdaj mu nasprotovanje izraža Turčija, ki je kritična do domnevnih povezav obeh držav z v Turčiji prepovedano Kurdsko delavsko stranko (PKK) in kurdsko milico YPG v Siriji.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes pozval članice zavezništva, naj spoštujejo zaskrbljenost Ankare glede obeh držav. »Naše edino pričakovanje od zaveznikov v Natu je, da najprej razumejo našo občutljivost, jo spoštujejo in končno podprejo,« je dejal Erdogan v govoru poslancem svoje vladajoče konservativne stranke AKP v Ankari.
Erdogan je ob tem še omenil, da je Švedska pred kratkim zavrnila zahtevo Turčije po izročitvi »30 teroristov«, in dodal: »Teroristov nam ne boste izročili, boste pa zahtevali našo podporo za članstvo v Natu.«
»Nato je varnostna organizacija. Zato ne moremo reči 'da', da bi to varnostno organizacijo prikrajšali za njeno varnost«, je opozoril.
A v Stockholmu in Helsinkih kot tudi v drugih zahodnih zaveznicah ostajajo optimistični, da bo mogoče premostiti pomisleke Turčije.
Veleposlaniki držav članic Nata naj bi o prošnji Švedske in Finske razpravljali danes in bi lahko dali zeleno luč za začetek uradnih pogovorov z državama glede njunih prošenj.
Več zaveznic v Natu, predvsem Velika Britanija, je državama že ponudilo varnostna zagotovila v vmesnem obdobju pred dejanskim vstopom, ko bo tudi zanju veljal 5. člen o skupni obrambi.
»V zadnjih dneh smo videli številne izjave zaveznic, ki se zavezujejo varnosti Finske in Švedske. Nato je že pozoren na območju Baltskega morja, in Nato in zavezniške sile se bodo po potrebi še naprej prilagajali,« je še dejal Stoltenberg.
Švedska in Finska sta se za odpoved nevtralni drži in vstop v Nato odločili v luči ruske invazije na Ukrajino. Prošnja za članstvo v Natu je sicer le prvi korak v dolgotrajnem pristopnem procesu. Državi bosta morali opraviti pristopne pogovore na sedežu Nata v Bruslju skupaj z ekipo Natovih strokovnjakov.
Cilj pogovorov je od potencialnih članic pridobiti uradno potrditev pripravljenosti in sposobnosti, da izpolnijo politične, pravne in vojaške obveznosti.
V naslednjem koraku bosta Švedska in Finska morali Natu poslati pismo o nameri skupaj s časovnimi načrti za dokončanje vseh potrebnih reform, določenih na predhodnem pogovoru.
Za tem mora Nato pripraviti pristopne protokole k washingtonski pogodbi, ki jih nato podpišejo in ratificirajo vse zaveznice. Šele ko vlade držav članic Nata ratificirajo protokole v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, lahko generalni sekretar uradno povabi morebitne nove članice, naj pristopijo k severnoatlantski pogodbi.
Ko te pristopijo k pogodbi v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, pa uradno postanejo članice zveze Nato.
Na švedsko in finsko prošnjo za vstop v Nato se je na Twitterju danes odzval tudi slovenski obrambni minister, ki opravlja tekoče posle, Matej Tonin. »Podpiramo odločitev Finske in Švedske za vstop v Nato. Zavezništvo se bo še krepilo, tudi s sodelovanjem z EU. Nato je tudi skupaj z EU močan garant varnosti in naša naloga je, da kot zavezniška država ohranimo svojo kredibilnost in prispevamo v mozaik kolektivne obrambe,« je zapisal.
