Zavod Nazaj na konja ima sedež v Konjeniškem parku Starošince v Kidričevem, kjer na šestih hektarjih trenutno deluje štirideset sodelavcev: štirinajst ljudi in šestindvajset konj. »Čisto vsak, ki se želi sprostiti ali umiriti svoje življenje, je toplo dobrodošel pri nas,« pravi Metka Demšar Goljevšček. »Ne glede na to, ali ima diagnosticirano kakšno težavo, ali pa mogoče sam pri sebi čuti, da ni ravno na najboljši poti, da je vsega malo preveč. Pri nas se da izpreči. Tukaj ljudje najdejo mir, oazo za sprostitev.«
»Radi rečemo, da moramo imeti konja na vajetih. Pri nas ljudje spoznajo, da konja ne rabiš imeti na vajetih, da ti sledi. Živali nas učijo zaupanja, prilagajanja. Nas spodbudijo, da najdemo zadovoljstvo tudi v spremembi. Če želimo imeti življenje preveč na vajetih, nam lahko zelo hitro skrene z zaželene poti. Konj simbolizira veličastnost, gracioznost, dinamičnost, pogosto pooseblja voljo do življenja. Ko se počutimo izpraznjene, utrujene, pozabljene, nam konj vzbudi iskrico, da gremo v življenju naprej - ne glede na oviro. Konj oviro preskoči in tudi mi jo moramo preskočiti,« razmišlja Metka Demšar Goljevšček.
Urškina zgodba
Metka Demšar Goljevšček je s konji povezana od otroštva, a nikoli si ni predstavljala, da bo ljubezen do teh živali pretvorila v svoj poklic. »Imela sem srečo, da sem še pred polnoletnostjo spoznala svojega današnjega moža, ki je bil tudi zaprisežen konjeništvu. Odločil se je za pogumen podvig, nakup kmetije, in v prvih letih sem bila tam deklica za vse. Pomagala sem pri skrbi za konje, delu v hlevu, sprejemanju ljudi ...«
»V tistem obdobju sem bila tik pred maturo in odločila sem se za študij pedagogike in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2003 sem prvič slišala za možnosti t. i. terapevtskega jahanja. Takrat je bilo to v Avstriji, Nemčiji in drugih evropskih deželah že znano področje in ugotovila sem, da tudi v Sloveniji že obstajajo zavodi, ki to izvajajo. Začela sem se izobraževati v tej smeri ter študij pedagogike povezovati z ljubeznijo do konj.«
V tistem času pa se je zgodila še ena, veliko bolj čustvena in osebna zgodba. »Prijateljica Urška, ki je imela konja pri nas v hlevu, je pri šestnajstih letih zbolela za rakom. Bila je premeščena na hematoonkološki oddelek v Ljubljani, kjer sem jo med študijem redno obiskovala. V nekem trenutku smo se odločili, da ji pred kliniko kot presenečenje zapeljemo njeno kobilo Nobless. Urška je bila takrat res na nitki, izgubljala je voljo za boj, bilo je zelo težko. A ko je zagledala Nobless pred kliniko, je prvič po nekaj mesecih uspela vstati na noge. Kasneje, ko je sama pripovedovala o tem trenutku, je dejala, da je bil to zanjo prelomni trenutek: zaželela si je nazaj na konja.«
Od terapij do turizma
Tako se je rodilo ime zavoda – Nazaj na konja. »Urškina zgodba je bila za nas živi dokaz, da konj lahko deluje kot motivacijski faktor tudi v najtežjih trenutkih življenja. Začeli smo načrtno in premišljeno razvijati področje intervenc s pomočjo konja, kar obsega tako terapije kot različne aktivnosti s konji,« pojasnjuje Metka Demšar Goljevšček.
Danes v zavodu delajo z najrazličnejšimi ciljnimi skupinami – ponujajo strokovne in profesionalne terapije ljudem s posebnimi potrebami, otrokom, mladostnikom, podjetjem, šolam, domovom za starostnike, izvajajo program za izboljšanje medosebnih odnosov v družini, ponujajo slikovite in zabavne programe za predšolske in šolske otroke, recimo spodbujanje razvoja govora, utrjevanje črk in celo matematične pismenosti, pa pomoč pri učenju za večje šolarje, teambildinge za podjetja ...
»Veliko časa namenimo tudi izobraževanjem za strokovnjake, ki se želijo ukvarjati s terapijami s pomočjo konja. Pa seveda še programom klasične šole jahanja in konjeništva za vse starostne skupine, od konjeniškega vrtca naprej. Od leta 2015 vodimo tudi Center za družine, ki ga financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Občina Kidričevo. To nam omogoča, da za ljudi iz lokalnega okolja izvajamo koristne in pozitivne programe za starševstvo, psihološko podporo in svetovanje ter počitniške aktivnosti in tabore za otroke – brezplačno,« našteva Metka Demšar Goljevšček.
Zadnji steber, ki ga razvijajo zadnja leta, je turizem, ki ga povezujejo z zdravim življenjskim slogom in zdravstvenimi storitvami. »Uredili smo glamping hiške in sedaj lahko izvajamo večdnevne programe in terapije tudi za ljudi iz bolj oddaljenih krajev Slovenije,« pravi Metka Demšar Goljevšček. »Želimo razvijati programe, v katerih naši uporabniki in naši sodelavci zasijejo v polni luči. In ko rečem sodelavci, mislim oboje: ljudi in konje. Videti hočemo srečne konje.«
