V Banki Slovenije ob izboljševanju epidemiološke slike pričakujejo, da bo gospodarska rast letos 5,2-odstotna, visoka, 4,8-odstotna pa naj bi ostala tudi v prihodnjem letu. Tako naj bi predkrizno raven BDP dosegli v začetku prihodnjega leta, je na današnji novinarski konferenci dejal viceguverner Jožef Bradeško.
V Banki Slovenije opozarjajo, da napoved rasti BDP še naprej spremlja velika negotovost, zato so ob pomoči Janeza Žiberta, profesorja z Zdravstvene fakultete v Ljubljani in člana ekipe Sledilnika covid-19, pripravili alternativne scenarije. Po blažjem scenariju epidemije bi BDP predkrizno raven dosegel že letos.
Po scenariju, da bi bil delež cepljenega prebivalstva jeseni manjši, kot bi bil potreben za uspešno zaustavitev širjenja okužb, bi BDP za okoli enega odstotka zaostajal za osrednjo napovedjo v letih 2022 in 2023. Po scenariju z novo različico virusa, ki je jeseni ne bi uspešno zajezili, pa bi predkrizno raven BDP dosegli šele v letu 2023.
Rast investicij in izvoza
Rast BDP v Sloveniji bo po napovedih Banke Slovenije spodbujalo tako domače kot tuje povpraševanje. »Pričakujemo tako okrevanje trošenja gospodinjstev kot večjo investicijsko dejavnost zasebnega sektorja in države,« je navedla direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten. Ta bo podkrepljena z naložbami, sofinanciranimi iz evropskega sklada Next generation. Prispevek državnih investicij k rasti BDP bo skupaj v treh letih znašal dobri dve odstotni točki in bo najizrazitejši letos.
V Banki Slovenije pričakujejo, da bodo podjetja zagnala naložbe v opremo in stroje. Rast investicij bodo krepile tudi zasebne stanovanjske investicije. Inflacija se bo krepila, a ostala pod srednjeročnim ciljem centralne banke, to je pod dvema odstotkoma. Letos pričakujejo 1,3-odstotno inflacijo, ki jo bo zviševal zlasti učinek lanskoletnega znižanja cen energentov. Prihodnje leto naj bi porasla na 1,6 odstotka, leta 2023 pa na 1,7 odstotka.
Z okrevanjem gospodarske aktivnosti v trgovinskih partnericah se pričakuje spodbudna rast izvoza. Kot je dejala Brezigar Mastenova, pa bo prispevek neto menjave s tujino k rasti BDP razmeroma majhen, saj bo zaradi velikega uvoznega deleža v izvozu blaga in storitev ter komponentah domačega trošenja močno okrepljena tudi rast uvoza.
Gospodarsko rast bo spodbujala zasebna potrošnja
Najpomembnejše gonilo gospodarske rasti bo zasebna potrošnja, poudarja Brezigar Mastenova. Dodatno bodo rast zasebne potrošnje, ki bo v letih 2021 do 2023 v povprečju 4,7-odstotna, krepili še naprej ugodni pogoji financiranja, ki jih ohranjajo ukrepi denarne politike. Stopnja varčevanja se bo v naslednjih letih postopoma zniževala, a ostala nekoliko nad predkrizno ravnjo.
»Pričakujemo močnejšo rast potrošnje nenujnih trajnih in poltrajnih dobrin, na primer avtomobilov, ter precejšnje povpraševanje po namestitvenih in gostinskih storitvah, k čemur bo pripomoglo tudi koriščenje turističnih bonov. Ocenjujemo, da bodo potrošniki unovčili približno polovico še neizkoriščenih turističnih bonov,« je dejala Brezigar Mastenova.
Zaposlovali bomo predvsem tujo delovno silo
Trošenje gospodinjstev bodo ob izboljševanju epidemioloških razmer in postopnem zmanjševanju negotovosti v gospodarstvu krepila gibanja na trgu dela, ki so ugodna. »Pričakujemo, da bodo podjetja letos dodatno zaposlovala, a se bodo pri tem soočila s predkriznimi izzivi, to je pomanjkanjem ustrezne delovne sile,« je opozorila.
Tako bo zaposlovanje temeljilo tudi na zaposlovanju tuje delovne sile, zato bo brezposelnost padala počasneje kot bo naraščala zaposlenost. Z nadaljnjim okrevanjem v naslednjih letih pričakujejo razmeroma ugodno rast zaposlenosti in postopen upad stopnje brezposelnosti. Ta se bo ob koncu leta 2023 po pričakovanjih Banke Slovenije znižala na zgodovinsko nizko raven.
Plače bodo še naprej rasle
Na gibanje plač bodo letos in prihodnje leto pomembno vplivali začasni interventni ukrepi. V sektorju država bo na nadaljevanje visoke rasti vplivalo izplačevanje izrednih dodatkov. V zasebnem sektorju bosta medtem letošnjo rast plač v pretežni meri določala opuščanje ukrepov za ohranjanje delovnih mest in dvig minimalne plače.
V letu 2022 se bo skupna rast plač občutno upočasnila, kar bo posledica padca v državnem sektorju, ki bo izhajal iz odprave izplačevanja dodatkov. Ob razmeroma hitri rasti zaposlenosti, naraščajočemu izzivu pomanjkanja razpoložljive delovne sile v posameznih dejavnostih in krepitvi inflacije pričakujejo, da se bodo v letih 2022 in 2023 postopno krepili temeljni plačni pritiski. Rast plač se bo ob koncu leta 2023 ustalila nad tremi odstotki.
