V Sloveniji se je gospodarska rast v zadnjem četrtletju lani izrazito pospešila in močno presegla povprečje evrskega območja, so v današnjem sporočilu za javnost spomnili v centralni banki. Na četrtletni ravni se je pospešila na 5,4 odstotka, kar je 5,1 odstotne točke nad povprečjem območja z evrom, v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2019 pa je bila raven bruto domačega proizvoda (BDP) višja za 6,6 odstotka. Letna rast BDP je lani presegla osem odstotkov in je bila najvišja do zdaj.
»Ključni dejavnik je močna rast izvoza, ki se je ob koncu leta močno pospešila. Poleg potrošnje gospodinjstev je domačo aktivnost še naprej krepilo izdatno investiranje, tudi v opremo in stroje. Domače povpraševanje je poganjalo rast uvoza, ki je bila lani še močnejša od sicer robustne rasti izvoza. Presežek na tekočem računu plačilne bilance se je močno zmanjšal,« so pojasnili.
Zadnji podatki po pojasnilih Banke Slovenije kažejo, da so se močna gospodarska gibanja nadaljevala tudi na začetku letošnjega leta. Gospodarska klima se je februarja spet izboljšala, visokofrekvenčni kazalniki aktivnosti pa so kazali na nadaljevanje rasti domačega trošenja in mednarodne menjave.
Zaradi vojne v Ukrajini se višajo cene energentov, surovin in hrane
Gospodarska aktivnost v nadaljevanju leta bo sicer v veliki meri odvisna od razvoja dogodkov, povezanih z rusko vojaško agresijo in posledično sankcijami. »Neposredna odvisnost slovenskega gospodarstva od ruskega in ukrajinskega trga je sicer razmeroma majhna, kljub temu pa so lahko posledice na inflacijo, finančne trge, zaupanje in poslovanje dobavnih verig precejšnje,« so poudarili.
Ob težavah na ponudbeni strani gospodarstva in višjih cenah energentov se še naprej močno krepi inflacija. Ta je v območju z evrom najvišja do zdaj, rast cen pa je vse širše osnovana. Osnovna inflacija je v večini članic EU že nad dvema odstotkoma. Viša se tudi inflacija v Sloveniji, ki je februarja dosegla sedem odstotkov, pri čemer je ob močnih domačih cenovnih dejavnikih osnovna inflacija višja od povprečja evrskega območja.
»Zaradi vojne v Ukrajini se višajo cene energentov, surovin in hrane, kar dodatno stopnjuje inflacijske pritiske v mednarodnem okolju. Ob tem ponudbo še vedno zavirajo težave v oskrbovalnih verigah, medtem ko bo povpraševanje v prihodnjih mesecih pomembno odvisno tudi od rezultatov plačnih pogajanj v javnem in zasebnem sektorju,« so še izpostavili v Banki Slovenije.
