Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je lani po prvi oceni državnega statističnega urada (Surs) v primerjavi z letom 2019 nominalno zmanjšal za 4,3 odstotka, realno pa za 5,5 odstotka. Po sezonsko prilagojenih podatkih, ki se uporabljajo za primerjavo gibanja obsega BDP v EU, je bil padec 6,1-odstoten. Upad BDP je bil nižji od pričakovanj analitikov, ki so segala od 6,2 pa vse do 7,6 odstotka, ob tem pa je tudi manjši kot v povprečju evrskega območja, kjer je bil 6,8-odstoten.
Po lanskem prvem četrtletju, ko se je obseg BDP na letni ravni realno zmanjšal za 2,3 odstotka, se je v drugem četrtletju, ki ga je zaznamoval prvi val izbruha novega koronavirusa, padec poglobil na 12,9 odstotka. V tretjem četrtletju, ko so se omejevalni ukrepi sprostili in je javno življenje v veliki meri oživelo, je prišlo do krepkega odboja, pri čemer pa je BDP za svojo vrednostjo v tretjem četrtletju 2019 še vedno zaostajal za 2,4 odstotka. V zadnjem lanskem četrtletju je prišlo do vnovične zaostritve ukrepov, zaradi česar se je obseg BDP na letni ravni realno zmanjšal za 4,5 odstotka.
Upad potrošnje in izvoza
H krčenju gospodarstva je po ugotovitvah Surs v veliki meri prispeval padec domače potrošnje; ta se je lani zmanjšala za 6,5 odstotka, od tega potrošnja gospodinjstev za 9,8 odstotka. Potrošnja države je bila višja za 1,8 odstotka, investicije pa so se zmanjšale za 5,8 odstotka.
Manjše je bilo tudi zunanje povpraševanje - izvoz se znižal za 8,7, uvoz pa za 10,2 odstotka. Izrazito sta upadla predvsem izvoz in uvoz storitev, za okoli 20 odstotkov, medtem ko je bil padec obsega menjave blaga blažji - izvoz blaga je upadel za 5,6 odstotka, uvoz pa za 8,9 odstotka. Ker je uvoz upadel bolj od izvoza, se je zunanjetrgovinski presežek države povečal in je konec leta 2020 znašal 4,6 milijarde evrov.
Med dejavnostmi se je dodana vrednost v lanskem letu najbolj skrčila v tako imenovanih drugih storitvenih dejavnostih (kultura, šport, osebna nega....), in sicer za 20 odstotkov, v trgovini in gostinstvu je bila nižja za 11 odstotkov, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih pa za devet odstotkov. Po drugi strani se je dodana vrednost v finančnih in zavarovalniških dejavnostih povečala za 5,7 odstotka, medtem ko je v sektorju poslovanja z nepremičninami in gradbeništvu ostala na približno enaki ravni.
Skupaj je bilo lani v Sloveniji zaposlenih 1.036.600 oseb, kar je odstotek manj kot leto prej. Največ oseb je izgubilo delo v tako imenovanih drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, kamor sodi med drugim agencijsko delo, v predelovalnih dejavnostih in v gostinstvu.
Rezultati ugodno presenetili
Analitike so najnovejši podatki ugodno presenetili. Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so ocenili, da je blažji padec od njihove zimske napovedi, v kateri so predvideli 6,6-odstotni upad BDP, predvsem posledica ugodnih gibanj v izvoznem delu gospodarstva in gradbeništvu. V zadnjem lanskem četrtletju sta bila namreč izvoz in industrija že blizu ravnem pred izbruhom epidemije covida-19.
Na Banki Slovenije ugotavljajo, da industrija okreva z rastjo tujega povpraševanja, gradbeništvo pa se krepi predvsem zaradi izvajanja infrastrukturnih projektov. Kot opažajo, so v nasprotju s prvim valom tokrat izraziteje prizadete le še dejavnosti, ki se zaradi narave poslovanja ne morejo v zadostni meri prilagoditi omejevalnim zdravstvenim ukrepom. Pri tem izpostavljajo gostinstvo, kjer je bil medletni padec obsega prodaje v lanskem zadnjem četrtletju 62,4-odstoten, kar je še nekoliko več kot v prvem valu. Precejšnjo izgubo je utrpela tudi trgovina, ki se je zaradi delnega zaprtja kljub visoki rasti spletne prodaje soočila z 8,1-odstotnim zmanjšanjem prometa.
V centralni banki opažajo, da se razmere na trgu dela v drugem valu epidemije niso izraziteje poslabšale. Število brezposelnih se je decembra in januarja povečalo v skladu z običajnim sezonskim gibanjem, pri čemer je bilo brezposelnih na vrhu drugega vala 91.500, kar je skoraj 40.000 manj kot na vrhuncu prejšnje krize.
Po oceni Banke Slovenije so protikrizni ukrepi za zdaj pomagali ohraniti prevladujoči del gospodarskega potenciala, ob tem pa so opozorili, da imajo ukrepi velik vpliv na javne finance. Konsolidirana bilanca javnega financiranja je lani po dveh letih presežkov prešla v primanjkljaj, dodatno se je javnofinančni položaj poslabšal tudi januarja.
