Na Banki Slovenije opažajo, da v slovenskem gospodarstvu okrevajo vse dejavnosti, ki niso pod neposrednim vplivom ukrepov za zajezitev epidemije. Da so se podjetja izdatno prilagodila oteženim razmeram, kaže tudi zmanjšanje deleža prizadetih dejavnosti. Medtem ko so ob izbruhu epidemije lani pomladi dejavnosti, ki so utrpele padec dodane vrednosti, predstavljale kar 76 odstotkov BDP, so v lanskem zadnjem četrtletju, ko je bila epidemija na vrhuncu, pa »le« 31 odstotkov, so v publikaciji Gospodarska in finančna gibanja zapisali v Banki Slovenije.
Po ugotovitvah analitikov Banke Slovenije so se v letošnjem prvem četrtletju že pokazali nekateri znaki zmerne, a neenakomerne gospodarske rasti. Industrijska proizvodnja se krepi skupaj s tujim povpraševanjem, gradbeništvo pa z okrevanjem investicij. Velik je tudi potencial za rast zasebne potrošnje. Čeprav se je s ponovno zaostritvijo ukrepov v prvi polovici aprila okrevanje v nekaterih storitvenih dejavnostih začasno prekinilo oziroma zamaknilo, pa so obeti za letošnje drugo četrtletje s glede na anketne ocene pričakovanega povpraševanja ugodni.
Razlike med dejavnostmi se povečujejo
Februarska delna sprostitev omejevalnih ukrepov se je odrazila tudi na trgu dela, pri čemer pa ostaja negotovost zaradi nadaljevanja epidemije še naprej velika, so zapisali na Banki Slovenije. Na začetku aprila je bilo sicer registriranih 81.616 brezposelnih, kar je 4132 več kot pred začetkom epidemije, ob tem pa se je zvišalo število razpisanih prostih delovnih mest, povečala so se tudi zaposlitvena pričakovanja podjetij. Za preprečitev poslabšanja razmer bo zato po oceni Banke Slovenije še naprej ključna podpora interventnih ukrepov, zlasti ukrepa začasnega čakanja na delo, ki močno blaži padec zaposlenosti.
Kljub stabilnim kazalnikom na trgu dela pa na Banki Slovenije ugotavljajo, da so se razlike med posameznimi skupinami delavcev povečale. »Zlasti v drugem valu epidemije se je močno znižala zaposlenost v trgovini in gostinstvu, januarja medletno kar za 15 odstotkov, medtem ko je bila ob povečanih potrebah po kadru v zdravstvu in socialnem varstvu višja za pet odstotkov,« so opozorili.
Velike razlike nastajajo tudi pri rasteh plač. Rast povprečne bruto plače v javnih storitvah ob visokih izplačilih z epidemijo povezanih dodatkov močno prehiteva rast v dejavnostih zasebnega sektorja. Januarja na primer, je bila povprečna plača v zdravstvu in socialnem varstvu medletno višja kar za 41,9 odstotka, v dejavnostih zasebnega sektorja pa kljub dvigu minimalne plače le za 3,2 odstotka.
Javni dolg višji za kar 15 odstotnih točk
Ob krepitvi nekaterih inflacijskih dejavnikov se je marca v Sloveniji prekinilo obdobje deflacije, a cenovna gibanja ostajajo šibka. Za obrat so bili po pričakovanjih ključni dražji energenti. Javnofinančni primanjkljaj je pričakovano visok, lani je dosegel 8,4 odstotka BDP. Prihodki so se zmanjšali za 4,6 odstotka, pri čemer izstopata padec posrednih davkov zaradi šoka v zasebni potrošnji in neposrednih davkov zaradi nižjih davkov na dohodke podjetij. Saldo je še bolj poslabšalo kar 14,8-odstotno povečanje izdatkov, namenjenih blaženju posledic epidemije, ki je po trenutnih ocenah med višjimi v evrskem območju.
Dolg države je ob koncu lanskega leta znašal 80,8 odstotka BDP, kar je približno 15 odstotnih točk več kot leto prej, a še vedno opazno manj od povprečja območja evra. Obsežno zadolževanje se je v letošnjem prvem četrtletju nadaljevalo ob ugodnih pogojih, ki so posledica ukrepov denarne politike in ugodnih bonitetnih ocen. Strošek zadolževanja države Slovenije na kapitalskih trgih se je znižal na zelo nizko raven in znaša ob desetletni zapadlosti zgolj 0,02 odstotka. Na rekordno nizko raven, približno 30 bazičnih točk, se je znižal tudi pribitek desetletne obveznice nad nemško.
Banke so se izdatno okrepile
V Banki Slovenije ugotavljajo, da so podjetja, gospodinjstva in banke v zadnjo krizo vstopili v finančno dobrem položaju, pri čemer pa finančni računi razkrivajo opazne spremembe njihovega obnašanja. Zaradi interventnih ukrepov in s tem močno povečanega zadolževanja je sekor država po dveh letih neto varčevanja lani močno poglobil svojo negativno neto finančno pozicijo, medtem ko so se podjetja in gospodinjstva svoje varčevanje v primerjavi z investiranjem še okrepili. Njihovo presežno varčevanje se je v obliki vlog stekalo v banke, ki so po oceni Banke Slovenije lani zabeležile najvišji medletni prirast finančnih naložb in obveznosti v zadnjih desetih letih.
