Po podatkih statistikov so na negativno mesečno spremembo vplivali predvsem kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 2,0 odstotne točke), kazalnik zaupanja med potrošniki (za 0,7 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,4 odstotne točke). Vpliva kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih in v gradbeništvu sta bila pozitivna (za 0,5 oziroma 0,1 odstotne točke).
Na letni ravni pa se je vrednost kazalnika gospodarske klime okrepila za 8,3 odstotne točke. K temu je največ prispeval kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (bil je za 6,0 odstotne točke višji). Sledili so kazalniki zaupanja v gradbeništvu (za 1,2 odstotne točke), med potrošniki (za 0,8 odstotnih točk) in v predelovalnih dejavnostih (za 0,5 odstotne točke). Vpliv kazalnika zaupanja v trgovini na drobno je bil medtem negativen (bil je za 0,1 odstotne točke nižji).
Kot so v ločeni objavi izpostavili na statističnem uradu, je bil kazalnik zaupanja v predelovalnih delavnostih oktobra za pet odstotnih točk nižji kot septembra, glede na lanski oktober pa je bil za odstotno točko višji. Za dve odstotni točki je bil višji tudi od dolgoletnega povprečja.
Najbolj so se poslabšali kazalniki glede naročil
Glede na september se je poslabšala večina kazalnikov, najizraziteje skupna naročila (za 16 odstotnih točk) in izvozna naročila (za 13 odstotnih točk). Izjemi sta bila kazalnika pričakovan izvoz in pričakovana proizvodnja; prvi je bil višji za sedem odstotnih točk, drugi pa za štiri odstotne točke.
Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti podjetij je bila oktobra 85-odstotna. Poslabšali so se vsi četrtletni kazalniki, razen kazalnik ustreznost proizvodnih zmogljivosti, ki se je izboljšal za tri odstotne točke. Poslabšale so se tudi ocene konkurenčnega položaja, in to na vseh trgih: na trgu držav članic EU za pet odstotnih točk, na domačem trgu za tri odstotne točke in na trgu zunaj EU za eno odstotno točko. Proizvodnjo je najbolj omejevalo pomanjkanje usposobljenih delavcev; navedlo ga je 35 odstotkov podjetij. Pomanjkanje surovin je navedlo 34 odstotkov podjetij, negotove gospodarske razmere pa 28 odstotkov podjetij.
Zaupanje v trgovini pada že od julija
Pri kazalniku zaupanja v trgovini na drobno se trend padanja kaže že od julija. Oktobra je bil za osem odstotnih točk nižji kot septembra; od vrednosti v lanskem oktobru je bil nižji za dve, od dolgoletnega povprečja pa za 12 odstotnih točk. Tu se je kazalnik zaupanja znižal predvsem zaradi poslabšanja kazalnika obseg zalog, in sicer za 24 odstotnih točk; ta se je tudi najizraziteje poslabšal. Na drugi strani pa sta se izraziteje izboljšala kazalnika pričakovane prodajne cene in pričakovano zaposlovanje (za 51 oz. 24 odstotnih točk).
Poslovanje v tej dejavnosti so oktobra najpogosteje omejevali konkurenca v sektorju (to je navedlo 45 odstotkov podjetij), visoki stroški dela (34 odstotkov), koronavirus (27 odstotkov) in nizko povpraševanje (20 odstotkov).
Vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je bila oktobra za odstotno točko višja kot septembra, hkrati pa za 23 odstotnih točk višja kot oktobra lani in za 34 odstotnih točk višja od dolgoletnega povprečja. K zvišanju kazalnika zaupanja v gradbeništvu je v največji meri prispeval kazalnik pričakovano zaposlovanje. Največ podjetij v gradbeništvu je kot glavne omejitvene dejavnike v svojih dejavnostih v oktobru navedlo visoke stroške materiala (59 odstotkov podjetij), pomanjkanje usposobljenih delavcev (49 odstotkov), visoke stroške dela (34 odstotkov).
Kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih je bil oktobra za dve odstotni točki višji kot septembra in za šest odstotnih točk višji od dolgoletnega povprečja ter za 20 odstotnih točk višji kot oktobra lani. V teh dejavnostih sta bila oktobra glavna omejitvena dejavnika koronavirus in nezadostno povpraševanje (prvega in drugega je navedlo po 29 odstotkov podjetij). Sledilo je pomanjkanje delovne sile (24 odstotkov). Četrtina podjetij je poslovala brez omejitev.
