Rast dobička je posledica sproščanja oslabitev in rezervacij. Banke so v prvem letošnjem polletju neto sproščale oslabitve in rezervacije, medtem ko so jih lani v enakem obdobju neto oblikovale, v redni mesečni informaciji o poslovanju bank navaja Banka Slovenije.
Natančneje sta več kot dve tretjini bank letos neto sproščali oslabitve in rezervacije, več kot polovico je k temu prispevala ena banka. Neto sproščanje oslabitev in rezervacij je na ravni sistema znašalo 26 milijonov evrov, medtem ko so banke lani v enakem obdobju oblikovale za 98,5 milijona evrov neto oslabitev. »A vzdržnost tako ustvarjenih dobičkov bank ostaja tudi v prihodnje negotova, saj je sproščanje oslabitev in rezervacij običajno kratkotrajna in ne more nadomestiti še naprej padajočih neto obrestnih prihodkov,« so posvarili v Banki Slovenije.
Bilančna vsota se je izrazito povečala
Upadanje neto obrestnih prihodkov se je sicer upočasnilo, in sicer so junija čiste obresti znašale 310,2 milijona evrov ter bile s tem na letni ravni 4,5 odstotka manjše. So se pa za 2,7 odstotka povečali neobrestni prihodki, ki so znašali 279,9 milijona evrov. Rast teh prihodkov je bila bistveno nižja kot v predhodnih mesecih, ko so se povečali zaradi enkratnih učinkov, predvsem pripoznanja iz prevrednotenja bančnih naložb.
Bilančna vsota bančnega sistema se je junija izrazito povečala, kar je posledica pridobljenih virov bank na junijski avkciji Evrosistema (TLTRO-III) in močnega porasta vlog gospodinjstev. Junijsko povečanje bilančne vsote bančnega sistema je znašalo 1,4 milijarde evrov, kar je največji mesečni prirast po juniju 2008. Bilančna vsota se je medletno okrepila za 10,3 odstotka in konec junija znašala 47,7 milijarde evrov.
Rast posojil gospodarstvu in gospodinjstvom
Pozitivni trendi so se nadaljevali pri kreditiranju gospodarstva in gospodinjstev. Deleži nedonosnih izpostavljenosti so ostali na nizki ravni, in sicer v zadnjih treh mesecih pri 1,4 odstotka.
Posojila nebančnemu sektorju so se v polletju medletno okrepila za 426 milijonov evrov na skoraj 24 milijard evrov, potem ko so se poleg visokega prirasta stanovanjskih posojil (za 245,9 milijona evrov) povečala tudi posojila tujcem in drugim finančnim organizacijam. Ponovno se je upočasnilo medletno zmanjševanje posojil nefinančnim družbam, ki so po obsegu (8,9 milijarde evrov) že primerljiva z lanskimi v enakem obdobju.
Rast posojil gospodinjstvom se od marca letos krepi in je junija znašala 2,9 odstotka medletno, kar je, tako kot v preteklih mesecih, predvsem posledica povečanja stanovanjskih posojil (6,6 odstotka medletno). Obseg stanovanjskih posojil je bil junija višji za 71 milijonov evrov, kar je enkrat več od povprečnega prirasta v prvih petih mesecih letos. Nadaljevalo se je zmanjševanje stanja potrošniških posojil, medletno krčenje posojil nefinančnim družbam pa se je po navedbah Banke Slovenije upočasnilo.
Bruto dohodek bank je v polletju znašal 590,1 milijona evrov, kar je 1,3 odstotka manj kot v prvem šestmesečju lani. Donosnost na kapital pred obdavčitvijo je na ravni sistema ob polletju znašala 10,6 odstotka, ob upoštevanju dolgoročnega povprečja oslabitev in rezervacij pa bi znašala le tretjino dejanske, so še zapisali.
