8800 kilometrov dolg cevovod od Teksasa do New Jerseyja zaradi petkovega kibernetskega napada ne obratuje že šesti dan, zato so se v nekaterih zveznih državah začele pojavljati bojazni pred pomanjkanjem goriva. Cevovod namreč s svojo dnevno kapaciteto pretoka 400 milijonov litrov energentov iz Mehiškega zaliva zadovolji kar 45 odstotkov potreb vzhoda ZDA po bencinu, dizelskem gorivu, letalskem gorivu in kurilnem olju. Podjetje Colonial, ki cevovod upravlja, navaja, da ga bo zagnalo postopoma in morda popolnoma še ta teden, kar bi po ocenah ekonomistov preprečilo rast cen goriva pred začetkom obdobja, ko se po vseh ZDA zgosti cestni promet. Gorivo bi seveda lahko dostavljali tudi s cisternami, vlaki ali tankerji, kar pa je spet dražje. Počasno odpiranje cevovoda kaže na to, da podjetje Colonial noče plačati odškodnine hekerjem, ki so jo ti očitno zahtevali za sprostitev informacijskega sistema. Ni jasno niti, koliko denarja so zahtevali, očitno pa so ga, sodeč po njihovem sporočilu, da jih zanima samo denar, nočejo pa škodovati družbi. Zvezna policija FBI je sporočila, da za napadom stoji skupina DarkSide (temna stran), ki po navedbah ameriških medijev del zaslužkov od tovrstnih napadov vedno odšteje v dobrodelne namene. Predsednik Joe Biden je dejal, da obstajajo znaki, da skupina deluje iz Rusije, dodal pa, da ni znakov, da bi bile vpletene tamkajšnje oblasti. Uradna Moskva je že zanikala vpletenost v napad.
Ta je v ZDA postal tudi politično vprašanje in kibernetsko varnost naplavil v ospredje politične razprave. Bela hiša si tega bržkone ni želela, saj dogajanje prinaša tudi ideje o drugačnih prednostnih nalogah pri posodabljanju ameriške infrastrukture od tistih, ki si jih je v paketu reform zamislila vlada. A nevarnost kibernetskih napadov vendarle ni novost, saj v ZDA dnevno naštejejo tudi 40 poskusov računalniških vdorov v sisteme podjetij za javne storitve. agencije
