Da bomo to lahko naredili, moramo do sredine stoletja doseči neto ničelne emisije toplogrednih plinov. Države, ki predstavljajo približno dve tretjini svetovnega gospodarstva, so se zavezale, da bodo to storile. To je spodbudno, vendar se morajo vse države, mesta, podjetja in finančne institucije pridružiti tej koaliciji in sprejeti konkretne načrte za prehod na neto ničelne emisije.
Še bolj nujno pa je, da zdaj vlade to dolgoročno ambicijo uskladijo s konkretnimi dejanji, saj se za premagovanje pandemije covida-19 zbirajo bilijoni dolarjev. Oživitev gospodarstev je naša priložnost, da preoblikujemo našo prihodnost.
Svet ima močan okvir za ukrepanje: pariški sporazum, s katerim so se vse države zavezale, da bodo oblikovale svoje nacionalne podnebne načrte in jih krepile vsakih pet let. Pet let pozneje in s prepričljivimi dokazi, da bomo, če ne bomo ukrepali, uničili svoj planet, je zdaj čas za odločne in učinkovite ukrepe. Združeni narodi so za november sklicali vse države za COP 26 v Glasgowu.
Novi nacionalni načrti morajo do leta 2030 onesnaževanje s toplogrednimi plini zmanjšati za vsaj 45 odstotkov v primerjavi z ravnjo iz leta 2010. Številni načrti so bili že predstavljeni in določajo jasnejše politike za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb ter spodbujajo dostop do obnovljivih virov energije. Toda doslej omenjeni načrti dosegajo manj kot 1-odstotno zmanjšanje emisij. To je rdeči alarm za ljudi in planet.
V prihajajočih mesecih, začenši s prihajajočim vrhom voditeljev, ki ga gostijo ZDA, morajo vlade dramatično okrepiti svoje ambicije; zlasti države z največjimi izpusti emisij, ki so odgovorne za velik del krize.
Postopno opuščanje premoga iz elektroenergetskega sektorja je najpomembnejši korak za dosego cilja 1,5 stopinje Celzija. Takojšen ukrep odstranitve najbolj umazanega in onesnažujočega fosilnega goriva iz energetskih sektorjev ponuja našemu svetu priložnost v tem boju. Svetovna poraba premoga pri proizvodnji električne energije mora do leta 2030 pasti za 80 odstotkov pod raven iz leta 2010. To pomeni, da se morajo razvita gospodarstva zavezati, da bodo do leta 2030 postopno ukinila premog; druge države morajo to storiti do leta 2040. Preprosto ni razloga, da bi se kjer koli gradile nove elektrarne na premog. Delovanje tretjine svetovnih elektrarn na premog je že zdaj dražje od gradnje novih obnovljivih virov in skladiščenja električne energije iz teh virov. COP 26 mora oznaniti konec premoga.
Ko se svet premika k čistemu zraku in obnovljivi energiji, je nujno zagotoviti pravičen prehod. Delavce v prizadetih panogah in neformalnem sektorju je treba podpirati pri menjavi službe ali pri preusmeritvi. Uporabiti moramo tudi ogromen potencial žensk in deklet pri preoblikovanju, ki naj bodo enakovredne udeleženke tudi pri upravljanju in odločanju.
Države, ki so najmanj prispevale k podnebnim spremembam, trpijo najhujše posledice. Številne majhne otoške države bodo preprosto prenehale obstajati, če ne bomo odločneje ukrepali. Razvite države morajo izpolniti svoje zaveze, da bodo zagotovile in mobilizirale 100 milijard ameriških dolarjev na leto tako, da bodo:
– podvojile sedanje ravni podnebnega financiranja;
– polovico vsega podnebnega financiranja namenile prilagajanju;
– ustavile mednarodno financiranje premoga;
– preusmerile subvencije s fosilnih goriv na obnovljive vire energije.
Junijski vrh G7 ponuja najbogatejšim državam sveta možnost, da naredijo korak naprej in se zavežejo k potrebnemu financiranju, ki bo zagotovilo uspeh COP 26. Vlade morajo voditi, vendar imajo odločevalci povsod ključno vlogo.
Vse multilateralne in nacionalne razvojne banke prosim, da do COP 26 vzpostavijo jasne politike za financiranje okrevanja po covidu-19 in prehoda v odporna gospodarstva držav v razvoju ob upoštevanju ohramljajočih stopenj dolgov in velikih pritiskov na državne proračune.
Številne lokalne samouprave in zasebna podjetja so se zavezali, da bodo do leta 2050 dosegli neto ničelne emisije, in izvedli pomembne preglede svojih poslovnih modelov. Vse pozivam, da si zastavijo ambiciozne cilje in politike. Povsod po svetu spodbujam mlade, naj še naprej izražajo svoj glas za delovanje, ki bo naslovilo podnebne spremembe, zaščito biotske raznovrstnosti, ustavitev vojne človeštva proti naravi in pospešitev prizadevanj za dosego ciljev trajnostnega razvoja.
Čas se izteka in pred nami je še veliko trdega dela, vendar zdaj ni čas za dvig bele zastave. Združeni narodi bodo še naprej vihteli našo modro zastavo solidarnosti in upanja. Na dan Zemlje in v najpomembnejših mesecih, ki prihajajo, pozivam vse narode in vse ljudi, naj bodo pogumni.
António Guterres je generalni sekretar Organizacije Združenih narodov (OZN).
