Predsednico SAB Alenko Bratušek je zanimalo, kakšni so oziroma še bodo učinki in posledice sprejetih protikriznih ukrepov ter kakšna je strategija vlade za izhod iz te krize.
Janša ji je odgovoril, da so danes obrestne mere ugodne za zadolževanje. Hkrati je izpostavil, da si je vlada izposojala denar za reševanja življenja ljudi in podjetij. Na očitke, da je bil kritičen do izposojanja v času reševanja gospodarske krize, pa je dejal, da je vlada Bratuškove reševala banke, od tega tudi »dve tajkunski«, ji je očital Janša. »Zadolžili ste se za pol milijarde evrov. Zato, da se tisti, ki bi morali takrat v stečaj, če bi bil ta dolg izterjan, danes vozijo v jahtah in porschejih in si kupujejo vile po Ljubljani.« »Slovenija se je lani zadolžila. Naša zadolžitev ni nadpovprečna,« je še povedal premier. »Mislim, da je krepko pod povprečjem evroobmočja.«
Janša je priznal, da so ukrepi posegli v izobraževanje, je pa izpostavil, da šole v Sloveniji niso zaprte, ampak potekajo prek spleta. »Izgubljen ni bil niti en šolski dan,« je zagotovil Janša.
Jelinčič nestrpno čaka na odpiranje gostinskih lokalov
Predsednik SNS Zmago Jelinčič je Janšo vprašal, kdaj namerava vlada sprostiti ukrepe v zvezi z odprtjem gostinskih in namestitvenih obratov. Meni, da je skrajni čas, da do tega pride, pod pogojem, da se upošteva vse ukrepe. »»Ljudje so nervozni. Potrebujemo druženje,« pravi Jelinčič. Izpostavlja tudi, da je gostinstvo ena najbolj prizadetih panog epidemije. Pozval je k odpiranju teras in premiku policijske ure na najmanj 22. uro. Moti ga tudi prepoved točenja alkoholnih pijač, ki ga spominja na prohibicijo.
Janša meni, da je treba v trenutnih okoliščinah tehtati, kaj so prioritete. Prepričan je, da je pri tehtanju med šolami in gostilnami treba dati prednost odpiranjem šol. Pravi, da smo v stagnaciji ob izhodu iz drugega vala in da se po Evropi širijo novi, bolj nalezljivi sevi virusa. Trdi, da zato obstaja nevarnost tretjega. Na primerjavo s Hrvaško in drugimi državami, kjer se gostinske dejavnosti odpirajo, Janša odgovarja s podatkom, da je tam epidemiološko stanje ugodnejše kot pri nas. Navedel pa je tudi Češko, kjer so se po odprtju gostinskih obratov razmere močno poslabšale.
Šarca zanimali morebitni rezi v prejemke ljudi
Predsednik LMŠ Marjan Šarec je Janši postavil vprašanje o ukrepih vlade na področju javnih financ v prihodnjih mesecih. Predvsem ga zanima, če vlada namerava uvesti reze v prejemke ljudi.
Janša zagotavlja, da rezov ne načrtujejo, temveč okrevanje. Povedal je, da so bile makroekonomske napovedi ugodnejše od pričakovanih kljub hudemu drugemu valu. »V Sloveniji je bil napovedan padec 7,1 odstotka BDP, nekaj dni nazaj pa je bil objavljen uradni podatek, da je bil padec 5,5-odstoten.« Janša ob tem verjame, da bo Slovenija to leto nadoknadila lanski padec BDP. V to verjame, ker meni, da je gospodarstvo ohranilo kondicijo.
Šarec je Janševe trditve izpodbijal z mnenjem fiskalnega sveta, ki pravi, da se Slovenija uvršča med države EU z nadpovprečnim padcem gospodarske aktivnosti, nadpovprečno v primerjavi z ostalimi državami EU se je poslabšalo tudi stanje javnih financ, ukrepi pa so občutno povečali izdatke države. Janša na očitke ni konkretno odgovoril. Povedal je le, da so bonitetne ocene Slovenije v zadnjem letu zrasle.
Bah Žibertovo zanimalo, če so v načrtih novi ukrepi
Iz vrst koalicije je premierju vprašanje zastavila poslanka SDS Anja Bah Žibert, ki jo zanimajo informacije glede razvoja epidemije, ukrepov za zajezitev širjenja okužb, ukrepov za blažitev posledic epidemije in nacionalne strategije cepljenja.
Janša je povedal, da preučujejo morebitne alternativne ukrepe, ker so nekatere dejavnosti zaradi trenutnih izdatno obremenjene zaradi dolžine trajanja ukrepov. Med te uvršča srednje šole, saj dijaki prvih, drugih in tretjih letnikov niso bili fizično v šoli. Da bi jim to omogočili, bi bilo treba najti načine, kako omejiti stike drugod, pojasnjuje Janša.
Znova je izpostavil tudi skrb glede širjenja novih različic virusa v Sloveniji. Omenil je tudi dilemo vlade, ali bi v takšnih okoliščinah ponovno šli v popolno zapiranje države. »To pomeni hudo zaostrovanje, vendar za krajši čas,« pravi Janša. »Alternativa pa so daljši omejitveni ukrepi, ki vzdržujejo kapacitete zdravstvenega sistema na robu zmogljivosti.«
Tokratna seja DZ bo potekala ves teden, le v četrtek jo bodo prekinili z izredno sejo o osnutku nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda bo med drugim predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu.
Kustečeva o lobiranju zasebnih izobraževalnih zavodov: »Pogovarjamo se z vsemi.«
Na poslanska vprašanja je danes, prvič po daljšem času spet v javnosti, odgovarjala tudi ministrica za izobraževanje Simona Kustec. Zagotovila je, da je zakon o raziskovalni in inovacijski dejavnosti izrednega pomena za Slovenijo. Napovedala je financiranje znanosti v višini odstotka BDP do leta 2028 oziroma povečanje med 40 in 50 milijonov evrov na leto.
Povedala je, da z zakonom izenačujemo pogoje za delovanje vseh temeljnih institucij, tako raziskovalnih kot tudi univerzitetnih, glede na svoj status, tudi na relaciji javnih in zasebnih. Pravi, da morajo imeti vsi izhodiščno enake pogoje, da bodo lahko podali najbolj kvalitetno možno znanje in rezultate raziskovalnega dela.
Poslanec Aljaž Kovačič iz LMŠ je ob tem opozoril, da pri izenačevanju pogojev velja upoštevati, da nekatere zasebne ustanove ne izpolnjujejo obstoječih pogojev glede števila zaposlenih raziskovalcev ali uspešnosti na evropskih projektih. Vprašal jo je še, če Matej Avbelj, Borut Rončević, Matej Makarovič, Dušan Lesjak in Barbara Toplak Perovič sodelujejo pri pripravi tega zakona. Sam ima namreč podatke, da so del neformalne skupine, ki se ukvarja s spremembo zakona v korist zasebnih ustanov.
Ministrica je zatrdila, da takšne neformalne skupine ni. »To, da se pogovarjamo z vsemi, ki se želijo pogovarjati ter želijo prenesti svoje rešitve in ocene, svoje poglede, da bomo na koncu sprejeli zakon, ki bo najbolj transparenten, najbolj pošten in bi naslavljal vse skupne, najboljše možne interese za javno dobro, ki se imenuje znanje v tej državi, pa upam, da ni treba razlagati, da si tega želimo in da imajo vsi, ki pridejo s takšnimi željami, absolutno odprta vrata in jih tudi morajo imeti. Takšen je naš pristop,« je povedala Kustečeva. Kovačič je sicer pozdravil željo po tem, da slišijo vse, hkrati pa izpostavil , da gre v resnici pri tem za vprašanje, koga na ministrstvu koncu dejansko tudi najbolj poslušajo.
Hojs napovedal zaostritev nadzora na meji še ta teden
Notranji minister Aleš Hojs je v državnem zboru napovedal, da bi lahko že v tem tednu v okviru prizadevanj za zajezitev okužb z novim koronavirusom prišlo do precejšnjih zaostritev nadzora na slovenski meji. Kot je še dejal v odgovoru na poslansko vprašanje, bo odločitev o tem sprejela vlada. Kdaj točno naj bi to bilo, ni navedel.
Kot je še dejal, bodo najverjetneje vse evropske države, vključno s Slovenijo, v naslednjih dneh primorane v zaostritev režimov na meji. Ob tem se v Sloveniji strokovna komisija epidemiologov in zdravnikov nagiba k strogemu zaprtju nadzornih točk na »naših evropskih notranjih mejah«. Dodal je še, da so v zadnjih dnevih zabeležili primere, ko tisti, ki prispejo na dunajsko letališče z Zanzibarja, na meji navedejo, da se vračajo zgolj iz Avstrije. »Tega se ne da zajeziti drugače kot z bolj striktno kontrolo, z bolj striktnim režimom,« je še dejal notranji minister.
Simoniti: Ob nesklenjeni pogodbi s STA se postavlja vprašanje izvedbe financiranja
Minister za kulturo Vasko Simoniti je na poslansko vprašanje o financiranju STA odgovoril, da se v primeru nesklenjene pogodbe za javno službo za leto 2021 postavlja vprašanje izvedbe financiranja, torej komu STA naslovi svoj zahtevek. Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič pa zaradi odprtih postopkov primera ni želela komentirati.
V vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) so namreč nedavno pojasnili, da se je po poravnanih vseh zapadlih obveznostih za opravljanje javne službe za leto 2020 končalo kakršnokoli pogodbeno razmerje med Ukomom in STA. Ukom je tudi zavrnil plačilo nadomestila za javno službo za januar. Pogodba za opravljanje javne službe STA za letos namreč ni bila podpisana. A sedmi protikoronski zakon določa, da se STA iz državnega proračuna za leto 2021 za opravljanje javne službe zagotovijo sredstva v skladu s sprejetim poslovnim načrtom STA, ne glede na to, ali je z ustanoviteljem sklenila pogodbo. Poslanko Natašo Sukič (Levica) je zato zanimalo, kako bosta kulturni minister in pravosodna ministrica zagotovila zakonito izplačevanje obveznosti države do STA.
Simoniti je odgovoril, da če je direktor Ukoma Uroš Urbanija pojasnil, da so izčrpane vse poti, ki bi njega obvezovale k nadaljnjemu izplačevanju, naj se pač poiščejo ustrezne poti, ki bodo nastali položaj rešile. Omenjena določba v sedmem protikoronskem zakonu po ministrovih besedah ni črtala pravne podlage za sklenitev letne pogodbe. »In če pogodba ni sklenjena, se postavlja vprašanje same izvedbe financiranja, o čemer sedmi protikoronski zakon ne govori,« je dejal Simoniti. Tako se po njegovih besedah postavljajo vprašanja, kakšno vlogo še ima Ukom pri financiranju STA za leto 2021, v proračunu katerega proračunskega porabnika so zagotovljena ta sredstva in komu STA naslovi svoj zahtevek.
»Če ni pogodbe, ostaja zgolj ustanovitelj, to je vlada. In ta bi očitno morala pooblastiti Ukom ali drugega neposrednega proračunskega uporabnika, da v njenem imenu izvede financiranje in s STA uredi druga vprašanja, potrebna za izvedbo postopkov financiranja in nadzor nad tem,« je pojasnil minister. Po njegovih besedah je STA poslala račun na Ukom, morala pa bi prej zastaviti vprašanje vladi, kdo je oziroma ali sploh kdo je v njenem imenu pooblaščen in odgovoren za STA.
Kot meni minister, se ta problem navezuje tudi na vprašanje državne pomoči. V primeru državne pomoči pa imajo vlada oziroma pristojna ministrstva tudi pravico do nadzora. V tem je po njegovem mnenju tudi ves problem, »torej ali je STA dolžna poročati ali ne in kako«.
Ministrica za pravosodje konkretnega primera ni komentirala, saj da so v zvezi s tem odprti postopki, kot ministrica pa ne more in ne sme komentirati niti civilnih niti kazenskih postopkov. »Iskreno si pa želim, da bi se ta spor čim prej rešil, da tudi ne bi bilo potrebno posredovanje sodišča in da lahko agencija, ki jo nujno potrebujemo v naši družbi, tudi učinkovito deluje,« je dejala Kozlovičeva. Po njenem mnenju je svoboda medijev odraz demokratične družbe in tudi njen odsev.
Poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik je Simonitija vprašala tudi o vladnih načrtih glede medijskega pokrivanja predsedovanja Slovenije svetu EU in ali bosta STA in Radiotelevizija Slovenija (RTVS) izključeni iz medijskega dela predsedovanja. Minister je zanikal, bi bili omenjeni medijski hiši izključeni. Kot je dejal, se bo predsedovanje odvijalo po pravilih in z vso skrbnostjo, ki jo bo ta vlada posvetila predsedovanju, »STA in RTV bosta pa to pokrivali, ker je torej najmanj to njuna dolžnost in tudi dolžnost novinarskega posla nasploh, lahko pa tudi ne«. Slednje je, kot je pojasnil, dodal zaradi opažanj, da ti dve organizaciji tudi marsičesa ne pokrivata, kar bi po njegovem mnenju morali. Pri tem je glede STA omenil v zakonodaji določeno opravljanje javne službe stalnega, celovitega, točnega in objektivnega zagotavljanja informacij.
Pojasnil je, da STA izvaja tudi tržne dejavnosti, pri čemer pa da je verjetno problem tudi v tem, da se javna in tržna služba prepletata in da nekatere stvari niso jasne. Spomnil je na lani pripravljene spremembe zakona o STA. »Upam, da bo prišel na vrsto in da bomo te stvari uredili tako, kot je treba, da bo STA neodvisna in transparentna organizacija, ki bo v prid pravzaprav celotni državni javnosti z najboljšimi informacijami in delom, ki ga ta organizacija premore,« je dodal.
Simoniti je poudaril, da je ministrstvo za kulturo pristojno za zakon o STA, glede izvedbe financiranja in nadzora pri tem pa nima nobenih posebnih pristojnosti niti po zakonu niti po kakršnikoli pogodbi.
Simoniti ne ve ničesar o NTA
Tako Sukičeva kot Divjak Mirnikova sta omenili tudi začetek delovanja Nacionalne tiskovne agencije, v nagovoru glavnega urednika Aleša Ernecla na naslovni strani portala pa je med drugim navedeno, da je dolgoročni cilj medijskega projekta »ne samo zamenjati ugrabljeni STA, temveč postati nacionalna tiskovna agencija globalnih razsežnosti«. Simoniti je zatrdil, da omenjenega projekta ne pozna, o njem ne ve nič in tudi ne pozna omenjenega glavnega urednika. »Privatni ljudje lahko delajo, kar hočejo, in naj to naredijo,« je dodal.
