Aktivnih primerov okužbe je tako danes 23.473, sedemdnevno povprečje pa je sedaj 1380 primerov. Incidenca, torej 14-dnevno povprečje okužb na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji znaša 1103, med regijami je najvišje na Posavskem (1853), najnižje pa v Obalno-kraški regiji (889). V nedeljo je bilo iz bolnišnic sicer odpuščenih 31 ljudi, sprejetih jih je bilo 70. Skupno se v bolnišnicah zdravi 1237 covid-19 bolnikov, kar je 17 več kot dan pred tem. Na intenzivni negi je 184 bolnikov, kar pomeni štiri manj kot v soboto. V ljubljanskem kliničnem centru imajo 335 covidnih bolnikov, 51 jih je na intenzivni negi. V bolnišnicah je umrlo 22 ljudi, v domovih za ostarele štirje. Aktualne epidemiološke podatke je danes predstavila nova vladna govorka za covid-19 Maja Bratuša.

»V Sloveniji vse bolnišnice delujejo kot ena bolnišnica, vodstva še vedno opažajo, da je zasedenost na intenzivnih oddelkih visoka, vendar je situacija stabilna, obvladljiva, upamo, da se bo krivulja hospitaliziranih začela obračati navzdol. V svoji oceni situacije bom previdna, čeprav me veselijo vsi podatki, ki kažejo na umirjanje, za katerega si tudi osebno res želim, da ga bomo potrdili s podatki okuženih in hospitaliziranih v naslednjih dneh. V vsakem primeru je pred nami še nekaj zahtevnih tednov, dokler se ne bodo začeli kazati učinki precepljenosti. V tem obdobju moramo delati na tem, da se okužbe ne bodo širile,« je nato uvodoma povedala državna sekretarka z ministrstva za zdravje Marija Magajne.

Zanesljivost hitrih antigenskih testov

Magajne je v nadaljevanju dejala, da se bo množično testiranje z uporabo hitrih antigenskih testov nadaljevalo tudi v prihodnje in na ta način omogočilo hitro prepoznavanje morebitnih oseb, ki so nosilci virusa oziroma oseb z blagimi obolenji. In pristavila, da je tudi na ravni EU ta način prepoznan kot eden izmed ukrepov za preprečevanja širjenja okužb. »Osnovni namen hitrih testov je, da presejemo populacijo in prepoznamo tiste pozitivne osebe, ki nimajo znakov ali pa imajo tako blage znake, da ne bi obiskali zdravnika. Ko najdemo te pozitivne, se zavedo, da so okuženi in lahko potem tudi ustrezno ravnajo. V petek je bilo denimo s pomočjo teh testov odkritih 371 pozitivnih posameznikov. Seveda je slabost hitrih testov ta, da so manj zanesljivi kot bolj občutljivi PCR-testi. Tistega, česar se v strokovnih krogih najbolj bojimo, pa je morebiten lažni občutek, ki bi ga lahko negativen rezultat sprožil pri posamezniku,« je nato opozorila državna sekretarka, pri čemer je pojasnila, da v primeru negativnega rezultata to pomeni rezultat v tistem trenutku, ko je bil bris odvzet.

»Velika prednost hitrih testov je dostopnost in enostavnost, kar omogoča tudi izvedbo velikega števila testiranj. Ta prednost odtehta omenjene slabosti, predvsem pa PCR-testi ostanejo na razpolago tistim, ki jih najbolj potrebujejo – bolnikom in tistim, pri katerih lahko pričakujemo težji potek bolezni,« je dostopnost in na drugi strani manjšo zanesljivost hitrih testov v primerjavi s PCR-testi komentirala Magajne. Zagotovila je, da je bila glede na številna vprašanja in dvome glede teh testov narejena dodatna verifikacija s strani neodvisnega laboratorija, v nedeljo pa je bila ta prva stopnja verifikacije tudi zaključena. Ugotovljeno je bilo, da ti hitri antigenski testi dosegajo specifikacije proizvajalca glede občutljivosti testa v skupini simptomatskih preiskovancev in glede specifičnosti v skupini tistih preiskovancev, ki nimajo znakov bolezni.

Janša jutri o nadaljevanju cepljenja v Sloveniji

»Test zadošča tudi kriterijem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) glede občutljivosti. Kar je pomembno poudariti, je, da se je v skupini preiskovancev oseb, ki niso imele znakov, potrdila visoka specifičnost, kar ob pravilni izvedbi testa pomeni, da daje zelo malo lažno pozitivnih rezultatov. Če je rezultat pozitiven, je ta človek tudi v resnici izločevalec virusa,« je razložila podrobneje. In zaključila: »Če je občutljivost skoraj 90-odstotna, to pomeni, da jih od 100 pozitivnih testov zaznamo 90, kar pomeni, da je sicer treba še vedno biti pozoren pri negativnem izidu, pozitivnim rezultatom pa lahko verjamemo z veliko verjetnostjo. To je izjemno pomembno, temu je hitri test namenjen.«

Na današnji vladni konferenci je sodeloval tudi Jelko Kacin, ki odslej zaseda mesto državnega sekretarja za cepljenje. Zahvalil se je vsem sodelavcem, s katerimi je v vlogi vladnega govorca sodeloval 10 mesecev, in svoji naslednici zaželel vse dobro. Napovedal je tudi jutrišnjo konferenco, na kateri bo premier in začasni minister za zdravje Janez Janša podrobneje spregovoril o nadaljnjem cepljenju in dobavi cepiv za Slovenijo. Danes naj bi prišlo dodatnih 1365 vial Pfizerjevega cepiva. To v primeru, da se iz vsake viale dobi po pet odmerkov cepiva, pomeni 6825 odmerkov, v primeru šestih odmerkov iz vsake viale pa 8190 odmerkov cepiva, kar je manj kot polovica od prejšnjih tedenskih pošiljk, ki jih je prejemala Slovenija. Po besedah državnega sekretarja Kacina bo namenjena za drugi odmerek tistim, ki so že bili cepljeni. V Pfizerju in BioNTechu medtem zagotavljajo, da bo pošiljka manjša le ta teden in bodo že prihodnji teden dobavili prvotno predvidene količine.

Slovenija je sicer v preteklih tednih prejemala okoli 16.500 odmerkov cepiva na teden. »V tednu, ki se začne 25. januarja, pa se bomo vrnili na prvotne količine dobav za Evropsko unijo. Od tedna, ki se začne 15. februarja, se bo količina dobav povečala, tako da bomo lahko zagotovili celotno količino dogovorjenih doz cepiva za prvo četrtletje in občutno večje količine v drugem četrtletju,« so danes sporočili iz Pfizerja Slovenija. Cepljenje proti covidu-19 se je v Sloveniji sicer začelo 27. decembra, torej pred tremi tedni. Najprej so cepili stanovalce domov za starejše, sledili so najbolj izpostavljeni zaposleni v zdravstvu in domovih, nato pa drugi zdravstveni delavci in starejši prebivalci, ki ne živijo v domovih za starejše.

Covid-19 aktualno Slovenija koronavirus