Po drugi strani je bilo to leto, ko so se slovenski študentje odločili zasesti ljubljansko Filozofsko fakulteto, pa tudi leto, ko je vodenje jugoslovanske vlade prepustil naslednikom slovenski politik Mitja Ribičič. V tem letu se je na Krku zgodila ena največjih letalskih nesreč pri nas. V Pulju je dobil zlato areno slovenski film Rdeče klasje, na Evrovizijo je odšel Kićo Slabinac in osvojil slabo 16. mesto, zmagala je Séverine za Monako. Leta 1971 sta tako nogometno kot košarkarsko prvenstvo Jugoslavije osvojila kluba iz Splita – Hajduk in Jugoplastika. Nogometni klub Olimpija je bil sedmi, kar je bila najboljša uvrstitev kakega našega kluba v jugoslovanski nogometni ligi.
Hrvaška pomlad
Konec šestdesetih let in v začetku sedemdesetih so se na Hrvaškem začele vse bolj pojavljati težnje po liberalizaciji in samostojnosti republike. Gibanje maspok (masovni pokret) je imelo zaslombo pomembnih hrvaških komunistov, tudi Savke Dabčević Kučar, predsednice Zveze komunistov Hrvaške (ZHK), in Mika Tripala, člana predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ). A dejstvo je, da hrvaški voditelji niso imeli praktično nobene kontrole nad demonstracijami vse bolj razburjenih in militantnih študentov ter da niso znali predvideti možnosti, da so med tistimi, ki si želijo spremembe, ne zgolj intelektualci, ampak tudi skrajni nacionalisti. Novembra so se na plenumu centralnega komiteja ZKH dokončno razšle stare sile, ki so jih vodili Titov prijatelj Vladimir Bakarić in nacionalisti. V Karađorđevu je 30. novembra in 1. decembra 1971 potekalo 21. zasedanje predsedstva ZKJ, na katerem so obračunali z nacionalnim demokratičnim gibanjem na Hrvaškem. Predsednik Zveze komunistov Josip Broz Tito je gibanje ostro obsodil, Tripala in Dabčević-Kučarjevo so zamenjali, v naslednjih tednih pa so se začele po Hrvaškem izvajati aretacije. Aretirali in zaprli so okoli 2000 ljudi.
Atentat v Stockholmu
Ena najbolj krvavih akcij hrvaških skrajnežev se je zgodila 7. aprila 1971 v Stockholmu, ko sta Miro Barišić (21 let) in Andjelko Brajković (23 let) na jugoslovanskem veleposlaništvu streljala na veleposlanika Vladimirja Rolovića in tajnico Miro Štempihar. Rolović je 15. aprila za posledicami strelov umrl. Mira Barišića so obsodili na dosmrtno ječo, a je sedel le nekaj let. V času hrvaške osamosvojitve se je vrnil v domovino in kot vojak umrl v eni od akcij. V Dragah, kjer se je rodil, so mu postavili velik spomenik.
Zasedba Filozofske fakultete
Ena najpomembnejših akcij študentskega gibanja v Sloveniji je bila zasedba ljubljanske Filozofske fakultete, ki je potekala med 26. majem in 2. junijem 1971. Čeprav so študentje protestirali z dvema shodoma že prej – 14. aprila proti ureditvi Aškerčeve ulice oziroma zaradi hrupa, ki ga povzroča promet v Ljubljani, in 25. aprila proti obisku predsednika francoske vlade Jacquesa Chabana-Delmasa in njegovemu ravnanju med študentskimi protesti – je bila zasedba velik dogodek. Dogodek politične narave, eden prvih, ki je resno omajal vsemogočnost takratnih oblasti.
Mitja Ribičič zaključi mandat
Mitja Ribičič je bil četrti jugoslovanski premier. Njegov mandat se je začel 18. maja 1969 in se končal 30. junija 1971. Govorilo se je, da si je predsednik Tito za šefa vlade želel Staneta Kavčiča, a se ni izšlo. Kavčič je postal vodja liberalne struje v slovenski partiji, mesto predsednika jugoslovanske vlade pa je dobil Mitja Ribičič. Znani so spori med slovenskim predsednikom vlade Kavčičem in Ribičičem, zaradi financiranja slovenskih avtocest, manj znano pa je, da je v času mandata Ribičič nastopil v generalni skupščini OZN – v slovenščini.
Popis prebivalstva
Januarja leta 1971, ko je imela Slovenija znosno število 60 občin, se je v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji začela obvezna uporaba poštne številke z imenom poštnih uradov. Istega leta so prvič izpeljali popis prebivalstva in nepremičnin. V Jugoslaviji je živelo 20.522.972 ljudi, od tega v Sloveniji 1.727.137. Večina so bili Slovenci – 1.624.029, sicer pa je bilo še okoli 42.000 Hrvatov, 20.000 Srbov, 3231 Bošnjakov, okoli 2000 Črnogorcev, 1281 Albancev, 422 Nemcev in 72 Judov. Mimogrede, v Jugoslaviji je bilo leta 1971 največ Srbov, in sicer 8.143.246, ter Hrvatov – 4.526.782.
Katastrofa na letališču na Krku
Na reškem letališču je 23. maja umrlo 78 ljudi, v glavnem angleških turistov. Drama, ki se je odvijala na letališču, velja za eno najbolj grozljivih v jugoslovanski zgodovini. Potniki, ki so prileteli iz Londona, so ostali ujeti v gorečem letalu, ki se je poškodovalo med pristajanjem. Poskušali so odpreti ali razbiti vrata, kar jim ni uspelo, zato je večina umrla od zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Edini preživeli (Ranko Sarajčić) je našel izhod v zadnjem delu letala Tupoljev 134, a mu v splošnem kaosu nihče ni sledil.
Zlata arena za Rdeče klasje
Za najboljši film je bil leta 1971 razglašen slovenski film Rdeče klasje. Z zlato areno so nagradili film o nacionalizaciji slovenskega kmetijstva in kmetijskih posestev, ki ga je po romanu Ivana Potrča Na kmetih posnel srbski režiser Živojin Pavlović. Igrali so Rade Šerbedžija, Majda Potokar, Majda Grbac, Arnold Tovornik in Jože Zupan. Na puljskem festivalu je areno za glavno žensko vlogo dobila tudi Dušica Žegarac za vlogo v filmu Opklada, pri moških so bili kritiki v Pulju najbolj navdušeni nad Darkom Damevskim, ki je igral v filmu Crno seme.
Evrovizija 1971
Tekmovanje za najlepšo melodijo Evrope je leta 1971 potekalo na Nizozemskem, in sicer v Amsterdamu. Jugoslavijo je zastopal Kićo Slabinac, ki je zmagal na Jugoviziji v Domžalah, a kakega velikega vtisa s skladbo Tvoj dječak je tužan ni pustil. Zmagala je Séverine z večno melodijo Un banc, un arbre, une rue. Na Slovenski popevki je istega leta po glasovanju publike zmagala skladba 30 let v izvedbi rosno mladega Ota Pestnerja. Strokovna žirija je bila bolj naklonjena danes že nekoliko pozabljeni Včeraj, danes, jutri, ki jo je pela Elda Viler.
Oba velika naslova v Split
Nogometno prvenstvo Jugoslavije je leta 1971 osvojil splitski Hajduk, za katerega so med drugim igrali Ivica Hlevnjak, Jurica Jerković, Dragan Holcer in Pero Nadoveza. Enako uspešni so bili košarkarji Jugoplastike iz Splita, za katero je nastopil tudi slovenski košarkar Drago Peterka, ob njem pa še Zoran Grašo, bratje Tvrdić, Damir Šolman, Petar Skansi… V nogometu je bila Olimpija sedma, kar je bila najboljša uvrstitev kakega našega kluba v jugoslovanski nogometni ligi. Maribor je končal na 13. mestu. Košarkarji Olimpije so bili šesti.
Jesenice še petnajstič zapored
Jeseniški hokejisti na ledu so osvojili petnajsto krono. Druga je bila Olimpija in tretji Medveščak iz Zagreba. Prišla je tudi novica, da je Mednarodna smučarska zveza priznala smučarske polete za samostojno smučarsko disciplino, kar je pomenilo, da je bilo svetovno prvenstvo v Planici lahko že naslednje leto. Mimogrede, na Pohorju so 4. in 5. januarja organizirali že osmo Zlato lisico. V slalomu je zmagala Annemarie Pröll (Avstrija), Tanja Cizej je pristala na 29. mestu. Veleslalom je pripadel Francoise Macchi (Francija), Cizejeva je osvojila 53. mesto.
