Danes se redko sliši, da bi nam kdo rekel »ljubljanska srajca«, nekoč pa je bilo pogosto. Če te niso zmerjali z morostarjem ali obkladali z žabarjem, so ti vrgli v obraz ljubljansko srajco. Ljubljanski Slovenci so jo prvi uporabili za ljubljanske Nemce, ki so na Šmarni gori potni od napora slekli srajce in jih (kot je v navadi pri planincih še danes) sušili pred kočo, kamor so se zatekli zgolj v suknjičih.
Oznaka je dobila pomen: ljubljanska srajca so tisti, ki se imajo za nekaj več od drugih. Potem ko so morali vsi Nemci zapustiti deželo (prvič po prvi svetovni vojni...
Za devetimi gorami in devetimi vodami je kraljeval čemerni kralj Janezek. V njegovem srcu ni bilo veselja, bilo je bridko, zagrenjeno, v njem je bil...
V programih počitniškega varstva, ki so zaradi občinske subvencije družinam cenovno dostopnejši, bo med letošnjimi jesenskimi počitnicami prostora za...
