Za devetimi gorami in devetimi vodami je kraljeval čemerni kralj Janezek. V njegovem srcu ni bilo veselja, bilo je bridko, zagrenjeno, v njem je bil prostor le za njegov prav in maščevanje tistim, ki so mu kadar koli v življenju storili krivico. Ampak krivica se je Janezku dogajala, že odkar je privekal na svet. Vselej, kadar je storil kakšno res veliko lumparijo, sta ga oče in mati v dobrohotni skrbi, da ga bo vendarle kaj izučilo, zaprla v zadnjo kamro na gradu in čakala, da ga morda sreča pamet. Zaman. Na koncu sta odšla v večni pokoj, Janezek pa je postal kralj in kadar je storil kakšno večjo lumparijo, ga nihče ni mogel zapreti v zadnjo kamro na gradu, kraljev se namreč ne more zapreti niti za največje lumparije.
Pravzaprav je šlo Janezku vse po načrtih, celo naključja so mu šla na roko. V deželo je prišla kuga in Janezek se je končno lahko maščeval vsem, ki so mu kadar kol...
Vsako mesto zaznamujeta en ali dva ikonična pogleda. Ljubljano na primer največkrat vidimo z Ljubljanico in Tromostovjem v ospredju ter frančiškansko...
Danes se redko sliši, da bi nam kdo rekel »ljubljanska srajca«, nekoč pa je bilo pogosto. Če te niso zmerjali z morostarjem ali obkladali z žabarjem,...
