Takoj podčrta spodbudno, toplo in solidarnostno vzdušje v ekipi, ki v resnici še nikoli ni bila tako številčna kot sedaj. »V redni pisarni nas je šest, med festivalom pa se ekipa še poveča. Vsaka posameznica ima svoje področje dela, a ker smo majhna ekipa, ob večjih rukerjih vse poprimemo za vse. Pomembno je, da lahko vsaka od nas v vsakem trenutku reče, če ji je preveč, če ne zmore ali rabi podporo. In da znamo tudi takrat, ko je največ dela in najbolj stresno, situacije prebroditi s humorjem.«
Urška Jež poudarja tudi redne tedenske koordinacije, ki so zelo pomembne za pretok informacij. »Tudi če nekaj ni tvoja neposredna odgovornost, veš, kaj se v organizaciji dogaja. Obenem si vsako leto vzamemo en teden, ko naredimo načrt za prihodnost, in to je priložnost, da se naloge in področja dela korenito prerazporedijo, tudi glede na naša osebna zanimanja. Tako znotraj društva omogočamo tudi osebno karierno dinamiko.«
Temeljni stebri
Mesto žensk, Društvo za promocijo žensk v kulturi, spada med prve slovenske nevladne organizacije s področja umetnosti, feminizma in enakosti spolov v kulturi. Od leta 1996 si prizadeva za prepoznavnost in promocijo umetnic, njihove boljše delovne in življenjske pogoje ter enakost spolov v kulturnem sektorju na splošno. »V začetku 2015 smo definirale več stebrov, na katerih želimo v prihodnje graditi Mesto žensk. Prvi steber je seveda festival sodobnih umetnosti, ki ga prirejamo že 25 let in ki je od vseh naših dejavnosti najbolj prepoznaven,« razlaga Urška Jež.
»Drugi pomemben steber je kulturno-umetnostna vzgoja, v kateri smo se osredotočile na srednješolsko populacijo, delamo pa tudi z zadnjimi triadami osnovne šole in s fakultetami. Vsaj ob mednarodnem dnevu žensk skušamo pedagogom ponuditi konkretne učne pripomočke, ki obravnavajo vprašanja enakosti spolov. Ponujamo vodenja po razstavah, že tri leta v aprilu organiziramo dneve odprtih vrat, ki so namenjene fakultetam. Različne študijske smeri želimo osvetliti z nove, drugačne perspektive. To je izjemno dragocen drobec našega delovanja, vsako leto imamo večji odziv, prihaja vedno več oddelkov, kar nam obenem omogoča, da za jesenski festival navdušimo tudi mlajšo publiko, se povežemo z novimi prostovoljkami …«
25 let festivalov pomeni tudi 25 let arhivskih gradiv: enkratni performansi, okrogle mize, predavanja, razprave, ujeti v posnetke in prepise. Knjige in publikacije. »Marca lani smo registrirale specialno knjižnico, vrgle pa smo se tudi v organizirano urejanje arhiva ter vnašanja enot v mrežo Cobiss. Želimo si, da vsa ta gradiva postanejo dostopna javnosti, saj gre mnogokrat za edine izvode v Sloveniji: nastopajoče in nastopajoči iz tujine, recimo, so nam ob gostovanju na festivalu poklonili svoja dela ali tista, ki so se jim zdela zanimiva. Arhiv in knjižnico skušamo odpirati navzven, imamo tudi pedagoške delavnice o tem, kako iz arhivskih gradiv črpati snov za oblikovanje učnih ur na določeno temo. Iščemo načine, kako sodobno umetnost približati mladim,« pojasnjuje Urška Jež.
Feministični vodič po naših krajih
Pomemben steber dejavnosti Mesta žensk so mednarodna povezovanja. »Ta hip imamo odprtih pet večjih projektov, od tega štiri mednarodne, ki so v različnih stadijih – nekatere zaključujemo, nekatere smo šele prav začele. Osredotočajo se na različne teme, od vključevanja ranljivih skupin v ustvarjalni proces ali kulturno produkcijo do sodelovanja z gospodarskim sektorjem ali dela z občinstvom.«
»S partnerji iz Poljske in Hrvaške delamo projekt o izgorevanju v nevladnem sektorju. Smo v zaključni fazi proučevanja organizacij na terenu in rezultati, ki jih dobivamo, so katastrofalni. Število ljudi v nevladnem sektorju, ki so že doživeli izgorelost, je zaskrbljujoče,« poudarja Urška Jež. »Cilj tega projekta je organizacijam, posameznicam in posameznikom ponuditi orodje, ki jim bo pomagalo prepoznati prve znake izgorelosti, izgorelost preprečevati in pomagati, če do nje vendarle pride.«
»Še en projekt, ki je meni osebno zelo ljub, je projekt Women on women, ki poskuša na različne načine osvetliti vlogo žensk v preteklosti in danes, kar prepleta s procesom opolnomočenja in krepitve zmogljivosti s skupino migrantk, ki živijo v Sloveniji in ki so vključene v prav vse aktivnosti projekta. Med drugim razvijamo regijski vodič po Sloveniji, Hrvaški in Makedoniji, ki bo izpostavljal pomembne posameznice in posameznike ter feministična gibanja. En tak regijski vodič, s katerim bomo lahko na nov način tudi mi, ne samo turisti, spoznali kraje, v katerih živimo, in se odpravili na kakšen – malo drugačen - spoznavni izlet,« napoveduje Urška Jež.
