Na Radiu Študent se Robert Mohorič ta hip ukvarja predvsem s tem, kako v divjih hudourniških vodah sedanjega časa obdržati glavo nad vodo. Že če bi plavali s tokom, bi bilo težko, Radio Študent pa že enainpetdeset let skuša plavati, no, ne nujno proti toku, predvsem se trudi, da bi plaval po svoje. »Skušamo držati avtonomno pozicijo in svojo kritično ost uperimo proti vsem, tudi proti Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani, znotraj katere delujemo, in proti obstoječemu načinu študentskega organiziranja. Včasih se šalim, da nam vsak članek, ki je kritičen do ŠOU, odnese tri tisoč evrov financiranja, a finančni rezi, ki so nas doleteli v letošnjem letu, so izrazito nepravični in strahovito neproporcionalni v primerjavi z rezi, ki so doleteli druge skupine ali zavode znotraj skupine ŠOU,«pojasnjuje Robert Mohorič.
»Poleg nerazumevanja s strani ŠOU je največjo krizo sprožila garancija Ministrstva za kulturo, ki nam zagotavlja zgolj 30% pridobljenih sredstev iz razpisa za medijske vsebine. Močno upamo, da bo končna višina sofinanciranja razumnejša, saj bi trenutno določena višina za nas pomenila kolaps sistema. V zadnji recesiji je Ministrstvo za kulturo znesek, ki je bil prvotno odobren, okrnilo za 10%. To je bil prispevek, ki smo ga mediji posebnega pomena takrat dali v luči varčevalnih ukrepov na ravni države. Okrniti znesek za 70% in pričakovati, da preživimo? Kaskadersko,« pravi Robert Mohorič in dodaja: »Izgubili smo tudi večino oglaševalskih prihodkov. Ko se je začela epidemija, se nam je dobesedno sesul ves marketing. Pri nas oglašujejo kulturne inštitucije in javni dogodki, nekaj malega je restavracij, gastronomije in specializiranih trgovin. Vse to so dejavnosti, ki so z epidemijo popolnoma usahnile.«
»Biseri« Radia Študent
»Zdaj se borimo na vseh koncih,« nadaljuje Robert Mohorič. »Delovanje radia skušamo reševati z racionaliziranjem prihodkov in odhodkov ter s pridobivanjem dodatnih virov financiranja. Že od marca za krovne sodelavce in urednike radia veljajo posebni ukrepi racionalizacije, za programske sodelavce od junija. Odprli smo donacijsko kampanjo, iščemo nove, drugačne vire, tudi s prijavami na fundacije za podporo medijem v času krize. Ponekod smo bili uspešni, ponekod ne, nekaj stvari je še odprtih. Že več let ogromno energije vlagamo tudi v mednarodna sodelovanja in mreženja, zelo smo aktivni znotraj mednarodne mreže skupnostnih radiev AMARC, tudi v Media Forum Europe. V tujini je Radio Študent prepoznavna, močna znamka, česar se v domovini mogoče niti ne zavedamo dovolj. Treba je povedati, da so honorarji na Radiu Študent že sicer zelo simbolični, ogromno stvari je narejenih iz čistega entuziazma.«
Pri tem Robert Mohorič opozarja na mnoge »bisere« Radia Študent, ki jih bodo skušali v prihodnje še bolj približati širši javnosti. »V našem arhivu imamo ogromno sijajnih avtorskih prispevkov – poudarek na pridevniku »avtorskih«! -, ki so celostni, premišljeni in unikatni izdelki z jasno avtorsko držo, pogosto z razkošno, posebno in seveda spet avtorsko glasbeno opremo. Pomemben premik v prihodnje bo, da čim več teh vsebin preoblikujemo v podcaste, ki si jih bodo poslušalci lahko vrteli kjerkoli in kadarkoli. Intenzivirati želimo našo dostopnost: poleg podcastov mogoče še s pogostejšimi izmenjavami spletnih vsebin z drugimi mediji in platformami. Zelo smo recimo ponosni na našo znanstveno redakcijo, ki je bila ustanovljena 2014 in ki se je blazno izkazala tudi v času epidemije Covid-19. To so vsebine, ki bi lahko zanimale širšo publiko,« je prepričan Robert Mohorič.
To je ta gajst
Julija letos je bila na Radiu Študent imenovana nova uredniška struktura in Robert Mohorič pojasnjuje, da je zdaj najpomembnejše, da se nova ekipa »stabilizira in harmonizira«. »Imamo močno kohezijo med uredništvom in upravo, čeprav delujemo v shizofreni situaciji preživetvenenega momenta. Bomo preskrbljeni do konca leta? Ne bomo? Lobirati skušamo tudi na področju nove medijske zakonodaje, saj se nam zdi, da bi morali pri nas bolje prepoznati modus operandi skupnostnih radiev,« pravi Robert Mohorič.
»Radio Študent združuje najboljše obeh svetov - smo kombinacija skupnostnega radia in radia, ki deluje kot medij v javnem interesu. Smo eden redkih alternativnih medijev z vidika glasbe, ki je za radio zelo pomembna, smo pomemben podpornik in generator nove glasbene produkcije. Letos praznujemo dvajset let klubskega maratona, ki je naplavil marsikatero glasbeno skupino, ki ima danes resno kariero. Pokrivamo teme, ki so drugod spregledane. V program redno in načrtno vključujemo različne družbene, tudi manjšinske skupnosti. Že pet desetletij nudimo neformalno medijsko šolo posameznikom, ki se kasneje pogosto zaposlijo v polju kulture. Pri vsem skupaj pa je bistven uporniški gajst sodelavcev Radia Študent, ki se redno pomlajuje, obstaja in je zelo živahen. Tudi jaz z Radiem Študent ostajam mlad!« se nasmeje Robert Mohorič.
