V Maliju, izjemno revni zahodnoafriški državi, ki jo že vrsto let pretresajo medetnični spopadi in napadi islamskih teroristov, je državni udar oznanil prav tisti, ki je bil glavna žrtev. To je predsednik Ibrahim Boubacar Keïta, ki je državo slabo vodil sedem let. Sicer so ga najprej v torek popoldne vojaki aretirali in ga odpeljali v kasarno severno od glavnega mesta Bamako. Ponoči pa je priprti 75-letni Keïta po televiziji sporočil, da odstopa z vseh položajev v državi, razglasil je razpustitev nacionalne skupščine in svoje vlade, predsednik te je bil aretiran hkrati z njim. Kot je še dejal, ne želi, da bi se zaradi njega prelivala kri.
Dve razlagi nedelovanja države
Glavni vzrok za puč je skorumpiranost in nesposobnost Keïtove vlade, nedelovanje države na več področjih, pa tudi predsednikova centralistična politika v večetničnem 20-milijonskem Maliju. Najbrž pa je vrh vojske k ukrepanju spodbudil predvsem nedavni Keïtov govor, v katerem je visoke oficirje obtožil finančnih malverzacij, neizplačevanja dohodkov vojakom, izsiljevanja za denar in hudih izgub v bojih proti mudžahidom. Sicer se menda generali in polkovniki posvečajo tudi dobičkonosnemu tihotapljenju kokaina na poti v Evropo.
Pučisti obljubili volitve
Pučisti so po polkovniku Ismaëlu Waguéju danes zjutraj udar utemeljili takole: »Država se vsak dan bolj pogreza v kaos in anarhijo in varnost se zmanjšuje. Za to so krivi ljudje, ki so odgovorni za njeno usodo.« Polkovnik Wagué je obljubil, da bodo pučisti predali oblast civilni prehodni vladi, ki bo organizirala parlamentarne volitve. Zagotovil je tudi, da bo Mali tudi v prihodnje spoštoval mednarodne sporazume ter partnerstvo s Francijo in drugimi državami Sahela v boju proti islamskemu terorizmu.
Sicer so pripadniki filial Al Kaide, Islamske države in tudi Boko Harama razpršeni v Maliju, Nigerju in Burkina Fasu, ki so skupaj veliki za dve tretjini EU. Več kot 5000 francoskih specialcev je letos ubilo okrog 600 mudžahidov. Poleg pokola šestih francoskih humanitarcev pred desetimi dnevi v Nigru je glavni neuspeh Pariza v Sahelu ta, da v malijski vojski še vedno prevladujejo finančne malverzacije, klientelizem, korupcija in nedisciplina. Malijski obrambni minister je na primer zavrnil, da bi uvedel računalniški program za plače v vojski, saj potem ne bi mogel več zadržati večjih vsot zase in svoje ljudi.
Če so Združeni narodi, Francija in afriške države obsodili puč, pa so v Bamaku množice pozdravile vdor vojske v predsednikovo palačo. Proti Keïti je bil letos odpor med Malijci vse večji. Najbolj jih je v začetku julija razjezil video, na katerem predsednikov sin razsipno praznuje rojstni dan, potem ko so državo, ki je ena najrevnejših na svetu, prizadele hude gospodarske posledice pandemije. Tudi Keïtovega sina ima zdaj vojska zaprtega.
Vzpon malijskega Homeinija
Zaradi manipulacij z izidi spomladanskih parlamentarnih volitev, zaradi številnih žrtev ob napadih mudžahidov, nemoči oblasti nasproti medetničnim spopadom, gospodarskega razsula v času pandemije, krize javnih storitev in šolstva, pa seveda zaradi korupcije se je v zadnjih mesecih, tudi s protesti v Bamaku, razmahnilo močno protivladno heterogeno gibanje. Vodi ga »malijski Homeini«, kot mnogi imenujejo izjemno priljubljenega konservativnega imama Mahmuda Dicka, ki mu je med pučisti naklonjen vsaj en polkovnik. Keïta je pod pritiskom sosednjih držav julija celo predlagal skupno vlado s karizmatičnim in populističnim Dickom, ki pa ga je zavrnil in zahteval njegov takojšnji in brezpogojni odhod z oblasti zaradi korupcije in vse večjega kaosa v državi. Prav 65-letni Dicko, ki ni naklonjen Francozom, temveč bolj Rusom in Kitajcem, pa bi se lahko zaradi svojega islamističnega političnega prepričanja pogajal z mudžahidi, pri čemer je bil Keïta neuspešen.
