»Osebno nisem prizadet, ker gre za poškodovano obeležje herojev, sem pa ogorčen. Bolj me vznemirja dejstvo, kako zelo so nekateri agresivno uperjeni v vse, kar je v nasprotju z njihovimi prepričanji,« o nastali škodi ugiba črnuški občan, ki živi v bližini in je želel ostati neimenovan. »V soboto škode še nisem opazil, sem pa jo opazil v nedeljo, okoli desete ure zjutraj,« pravi. To informacijo so potrdili tudi na Policijski postaji Ljubljana Bežigrad, kjer so sporočili, da več informacij o dogodku zaenkrat nimajo. Na lokaciji ni nadzornih kamer, dejanje je bilo najverjetneje izvršeno ponoči, bližnji sosedje naj ne bi opazili ničesar sumljivega.
»Šestnajstega avgusta smo bili obveščeni o poškodovanju granitne table pred Osnovno šolo Maksa Pečarja na Črnuški cesti v Ljubljani. Neznani storilec je preko noči poškodoval granitno tablo tako, da jo je prevrnil, pri tem pa se je del te odlomil,« so nam kasneje sporočili s policijske uprave v Ljubljani, kjer še zbirajo obvestila »zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanje ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena«.
Zaenkrat sicer še ni jasno, ali je šlo za vandalizem ali je morda v ozadju morebiten političen motiv. »Nastalo škodo sem poslikal in objavil na facebooku, ker dvomim, da gre za klasičen vandalizem, mladina bi to lahko naredila kadarkoli,« medtem razmišlja naš sogovornik. »Zato menim, da gre za simbolno dejanje tistih, ki jih to obeležje moti. Če bi bila mladina nagnjena k vandalizmu, bi lahko že davno poškodovala na primer prometni znak za prepoved vožnje z motorjem preko bližnjega mostička. To bi lahko storili kadarkoli prej,« še dodaja. Po mnenju našega sogovornika dejanje ni dober zgled mladim. Na omrežjih, kjer so bile že v nedeljo objavljene fotografije dogodka s pripisom »Tako se pri nas praznuje Marijino vnebovzetje«, so uporabniki v komentarjih obsodili sovraštvo in razdiralnost takšnih dejanj.
Politično ozračje in kulturni pomen spomenikov
»Na ograjenem igrišču in v neposredni okolici šole v popoldanskem in nočnem času na policiji občasno zaznavamo zadrževanje mladostnikov, v povezavi s tem pa smo v zadnjih šestih letih obravnavali tudi sedem kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari na objektu šole,« pravijo na policijski upravi. V zadnjem obdobju primerov vandalizma ali podobnih dejanj v delu drevoreda, kjer stojijo kipi narodnih herojev, sicer ne beležijo. Zadnji 'napad' na park Osnovne šole Maksa Pečarja tako sega v julij leta 2006, ko so tatovi ukradli sedem doprsnih bronastih kipov, kipe pa so nadomestili leta 2008, kar je mestno občino stalo več kot 20.000 evrov.
So pa na policiji omenili še nenavaden dogodek iz leta 2014, ko so zaznali sum odtujitve kipov narodnih herojev, a se je nato izkazalo, da so bili kipi zgolj odpeljani v obnovo. S policije še sporočajo, da je poškodovanje tuje stvari nesprejemljivo, da tovrstna dejanja rušijo občutek varnosti in dobro počutje v okolju ter da v povezavi s takšnimi dejanji sodelujejo s predstavniki šole, z lokalno skupnostjo in mestno občino. Izpostavljajo še, da če storilci niso znani, breme nosi celotna skupnost, marsikdaj pa je škoda celo nepopravljiva, sploh če gre za objekte kulturnega pomena.
Ker je do dogodka prišlo v času vlade, ki od prevzema oblasti redno in pogosto odpira ideološke teme slovenske polpretekle zgodovine, velja omeniti, da je vandalizem med drugim tudi posledica prikritih napetosti v družbi oziroma odsev splošnega družbenega stanja. Spomnimo se samo marčevskega tviterskega političnega obračunavanja Kriznega štaba Republike Slovenije in nedavnih opazk premierja Janeza Janše ob obisku ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea ter rednih diskreditacij drugače mislečih na osnovi znanih delitev slovenskega političnega okolja. V parku, ki je bil oskrunjen, sicer stojijo kamniti doprsni kipi Rezke Dragar, Danile Kumar, Ivana Bizjaka, Vide Janežič, Maksa Pečarja, Ivana Kavčiča in Franca Ravbarja. Sedmih partizanskih narodnih herojev.
