Urbanija je prepričan, da je naloga javnosti izpostavljati vse morebitne grešnike iz vrst novinarjev in sodnikov. Po kakšnem ključu, ni jasno, verjetno po intuiciji: »Slovenska javnost mora od vseh medijev in sodstva zahtevati enaka merila za vse. In hkrati ob tem razkrivati in javno objavljati vsak medij, vsakega novinarja, vsakega sodnika, ki se očitno in brezsramno poslužuje manipulacij. #stopmanipulacijam Samo tako bomo dobilo dobre medije,« je prepričan.

»Prosim za pomoč. Če naletite na članke, kjer gre za očitne manipulacije, tako kot danes v @Zurnal_24, ko so prikrivali vir novice iz Der Standard ali zadnjič na @24ur_com, ko so povzemali Bloomberg in zamolčali, da je avtor iz Slovenije, da uporabljate ključnik #stopmanipulacijam,« je klical na pomoč v tvitih. Ker je kot zaskrbljeni državljan ter poznavalec medijske krajine in novinarskih standardov pri tem izpustil očitnejše primere medijev, ki se na dnevni ravni požvižgajo na kodekse novinarjev in delovanje v službi resnice, lahko sklenemo, da je to poziv k javnemu sramotenju novinarjev, ki ne pišejo po nareku aktualne Janševe vlade in nov poizkus trenutne oblasti poseči v neodvisnost novinarjev in sodnikov.

Poziv k odstopu Urbanije

Na njegove besede se je nato med drugimi odzval izredni profesor s katedre za novinarstvo na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević, ki se je na facebooku spraševal, »Kaj vse je narobe z zadnjimi tviti direktorja vladnega Urada za komuniciranje,« in odgovoril – »Vse«. »Kot vodja vladnega urada, torej urada izvršne veje oblasti, bi rad presojal sodno vejo oblasti in medije ter novinarje – ki morajo biti od vlade in vladnih uradov vedno neodvisni in necenzurirani, predvsem pa jih ne more nek vladni urad ocenjevati, napadati, rangirati ali razglašati za manipulativne kriminalce,« je bil jasen Milosavljević.

»Urad za komuniciranje tudi ni pristojen za to, da bi ‘skrbel’ za ‘dobre medije’. To je logika diktatur ali starih komunističnih režimov: da kot inženirji duš nadzirajo vse medije in določajo, kaj je ‘dober medij’ – kar je za takšne vladarje običajno sinonim za poslušen, nekritičen medij,« je še dodal in nadaljeval: »Za boljše delovanje medijev mora prek oblikovanja smiselnih zakonov z dobrimi rešitvami poskrbeti Ministrstvo za kulturo – ki tega ni storilo v minulih mesecih ne z ukrepi, ki bi pomagali medijem in novinarjem zaradi krize, ne z aktualnimi predlogi medijskih zakonov. Ministrstvo torej ne izpolnjuje svojega dela in nalog, urad pa si lasti naloge ali ‘skrb’, ki mu ne pripada in ki v resnici vodi v nevarna nedemokratična in celo protizakonita dejanja. Urad za komuniciranje namreč nima za takšne pozive k ovaduštvu medijev in sodnikov nikakršnih zakonskih pristojnosti. S takšnim pozivom direktor Urada za komuniciranje neposredno posega v drugo vejo oblasti (sodstvo) in v ‘četrto vejo oblasti’ (medije). Zaradi takšnih prekoračitev pooblastil bi moral odstopiti.«

Fajon: “Ravnanje vlade je tveganje za medije, sodstvo in demokracije”

Ostri pa so bili tudi v opozciji. »Poziv, naj javnost razkriva in javno objavlja vsak medij, vsakega novinarja, vsakega sodnika, ki se očitno in brezsramno poslužuje manipulacij, spominja na ovaduštvo,« je zapisala Tanja Fajon. Ocenila je, da »vlada s svojim ravnanjem predstavlja resno tveganje za medije, sodstvo in demokracijo«. »Če je javno razkrivanje način, da bomo dobili dobre medije, potem je razumevanje te vlade do zaščite novinarstva povsem zgrešeno. Namesto iskanja rešitev, ki bi omejile pritisk politike na medije in na sodstvo, vlada napada, žali, posega v neodvisnost. V ta namen nadaljuje tudi poskus prevzemanja medijskega prostora, zlorablja in manipulira z informacijami, in preko medijev, ki so ji blizu, tudi z lažmi ustvarja paralelno resnico,« je še pristavila predsednica SD.

Kritično je na družbenih omrežjih pisal tudi Marjan Šarec iz LMŠ, ki ocenjuje, da je nezaslišano, da se vodja vladnega urada za komuniciranje ukvarja s »takimi zadevami« in da gre za očitno »izvrševanje pritiska na neodvisne novinarje in sodstvo«. V Levici pa so ocenili, da to, da v.d. direktorja vladnega urada za komuniciranje »sporoča, da bi preganjal vsakega novinarja, ki je kritičen do vlade ali koalicijskih partnerjev, in vsakega sodnika, ki si drzne razsoditi v nasprotju z interesi vlade, njenega šefa ali največje vladne stranke«, pomeni preprosto, »da vladi ni dovolj oblast v zakonodajni in izvršilni veji oblasti, ampak si želi podrediti tudi sodstvo in medije.«

Urbanija je navedbe, da je s tem mišljeno ovaduštvo, za STA zavrnil. Na takšne primere je treba po njegovem javno opozarjati, jih javno analizirati in o njih polemizirati, pravi. Trenutni šef vladnega urada za komuniciranje je bil sicer v času prve Janševe vlade notranjepolitični urednik pri Slovenski tiskovni agenciji, v času druge Janševe vlade smo ga videli na položaju urednika MMC RTV SLO, bil pa je tudi urednik Nova24TV. Kot izkušeni novinar in urednik bi torej že lahko vedel, da so za morebitne novinarske prekrške na voljo Novinarsko častno razsodišče in v primeru kršitev slovenske zakonodaje sodišča. A ko loviš čarovnice, so na mestu tudi javna prizorišča in posebne metode. No, saj, mogoče pa bo Ministrstvo za kulturo ponovno ugotovilo, da je bil tvit napisan »v prostem času, s strani državljana, ne v okviru njegove funkcionarske službe«, kot je nedavno pospremilo pozive notranjega ministraAleša Hojsa k neplačevanju RTV-prispevka.