Jeza na bejrutskih ulicah se po uničujoči torkovi eksploziji še stopnjuje. Protestniki so v soboto, ki so jo označili za sodni dan za politično elito, pod vodstvom upokojenih oficirjev vdrli v prostore libanonskega zunanjega ministrstva, kjer so zažgali sliko predsednika Michela Aouna. Na Trgu mučenikov so postavili vislice, namenjene vodilnim politikom, in vzklikali: »Revolucija, revolucija!« Zasedli so ministrstvo za gospodarstvo in energijo, v katerem vidijo glavnega krivca za to, da je elektrika dostopna samo nekaj ur na dan. Danes so protestniki, ki jih je bilo v Bejrutu do 10.000, poskušali vdreti v parlament, a jih je ustavila policija s solzivcem, prišlo je do obmetavanja. Prav tako je policija ubranila poslopje Zveze bank, ki so z neugodno obvezno menjavo v domačo valuto srednjemu sloju pokradle večji del prihrankov v ameriških dolarjih. V soboto je v posredovanju umrl policist, najmanj 200 ljudi je bilo ranjenih.
Napoved predčasnih volitev
Premier Hasan Diab, ki je sunit, je »za rešitev strukturne krize« napovedal predčasne volitve, a te najbrž ne bodo rešile ničesar, kot lani jeseni ničesar ni rešil odstop vlade. Dejanska oblast v Libanonu namreč ni v rokah vlade, ampak nekdanjih gospodarjev vojne, ki danes kot voditelji verskih skupnosti vlečejo vse niti. Iz ozadja odločajo o ukrepih vlade, o razsodbah sodišč in o zakonih, ki naj jih sprejme parlament. O njih je govoril Nasif Hiti, ko je avgusta ob odstopu s položaja zunanjega ministra izjavil: »Mislil sem, da imam enega delodajalca, to je državo Libanon, potem pa sem ugotovil, da jih je cela vrsta z nasprotnimi interesi.«
Nove volitve ne bodo mogle odstaviti teh dejanskih voditeljev Libanona, saj ti niso izvoljeni. Gre za predsednika Aouna, ki je krščanski maronit, vodjo šiitskega Hezbolaha Hasana Nasralaha, ki ga podpira Iran, nekdanjega sunitskega premierja Saada Haririja, ki ga podpira Savdska Arabija, in druza Valida Džumblata. In čim bolj ti nekdanji gospodarji vojne ropajo državo in čim slabše ji gre, bolj potrebujejo njihovi varovanci (šiiti, suniti, kristjani, druzi) njihovo pomoč. Zaradi hude gospodarske krize z galopirajočo inflacijo se bo delež tistih, ki živijo pod pragom revščine, letos povečal s 45 na 75 odstotkov.
Donatorska konferenca
Tujina napoveduje, da bo priskočila na pomoč Libanonu, potem ko je eksplozija amonijevega nitrata v pristanišču v Bejrutu v torek zahtevala najmanj 160 življenj, 6000 je ranjenih, 300.000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo, del mesta je razdejan, najbolj prav pristanišče kot libanonsko okno v svet. Danes je potekala donatorska videokonferenca za pomoč porušenemu mestu. Poleg mednarodnih organizacij so se je udeležili predstavniki 36 držav, tudi ameriški predsednik Donald Trump ter španski in italijanski premier Pedro Sánchez in Giuseppe Conte. Pa seveda njen pobudnik, francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je povedal, da so Združeni narodi izdelali načrt štiriletnih izdatkov države za zdravstvo, hrano, šolstvo in stanovanja. Med udeleženci ni bilo Irana in Izraela. Evropska unija je poleg že obljubljenih 33 milijonov pomoči dodala še 30 milijonov evrov. Sama Nemčija bo takoj dala 10 milijonov evrov. Vendar je vse to kaplja v morje, saj naj bi škoda v Bejrutu znašala 12 milijard evrov.
