Nič več v Bejrutu

Oba si želita le proč od mesta, v katerem je ob siloviti eksploziji 4. avgusta – takrat je v pristanišču eksplodiralo okoli 2500 ton amonijevega nitrata – izgubilo dom okoli 300.000 ljudi. Pravita, da mesto po tej katastrofi ni več tisto, kot je bilo, mesto ne najde več miru, tedensko se v njem pojavljajo nove eksplozije in novi požari. »Bejrut bova za vedno zapustila, tu nočeva investirati niti centa,« pravi Libanonka, ki se bo preselila na Irsko. Njen mož Paddy Cochrane ima namreč irsko-italijanske korenine in tudi dvojno državljanstvo ter irski potni list. Cochranova je v Libanonu sicer preživela vse svoje življenje in v tem mestu že marsikaj doživela. Tako državljansko vojno in številne umore kot tudi gospodarsko krizo, pogosto je živela v strahu in negotovosti. Toda vedno je bilo nekaj, kar jo je držalo v njenem rojstnem kraju, pravi Cochranova. Zadnjih deset let sta imela z možem svojo restavracijo z imenom Gemmayzeh, ki je zdaj v ruševinah. Cochranova pravi, da je slutila, da se bo zgodilo nekaj hudega. In pri vsem skupaj ne gre toliko za materialno škodo – pri odločitvi za odhod je pretehtala predvsem varnost njune dvoletne hčerke Zoe. Ta je ob eksploziji dobila več poškodb glave, velika sreča je, da je ostala živa. Njena prababica je ob eksploziji izgubila življenje. Cochranova še daleč nista edina, ki sta izgubila upanje. Mnogi, ki so ostali brez strehe nad glavo in imajo možnost oditi, imajo podobne načrte. Ljudje so preprosto utrujeni, ne le zaradi katastrofe, ki se je zgodila tudi zaradi malomarnosti oblasti, temveč tudi zato, ker politikom ne zaupajo več, ker ne verjamejo, da bodo znali mesto znova postaviti na noge, mesto, v katerem bo znova mogoče dostojno živeti.