»Na začetku svoje aktivistične poti na področju varstva zavrženih živali sem se pridružila skupinam, ki so tako ali drugače pomagale prostoživečim kolonijam psov ali mačk na Balkanu, šla sem tudi na različne obiske na teren, recimo v Bosno in Hercegovino. Tam smo živali nahranili, nekaj psov smo vselej pripeljali nazaj v Slovenijo in jim našli dom. Pomembno delo, ja, a kmalu sem ugotovila, da to ni prava pot reševanja problematike, saj bi za resnično rešitev potrebovali več sredstev, predvsem pa obsežno akcijo sterilizacije. Ozrla sem se po lokalnem okolju in ugotovila, da tudi v moji neposredni bližini ne manjka težav, ki prav tako potrebujejo pozornost,« pripoveduje Katjuša Rajovec.
Povezala se je z lokalnim zavetiščem za živali in tam spoznala, da tudi pri nas obstajajo zavrženi psi ali mačke s svojimi zgodbami. »Pri nas je zgodba drugačna, saj takšne pse ali mačke umaknemo z ulic v zavetišča,« pojasnjuje. Ker je zmeraj želela delovati »po črki zakona«, je kmalu ugotovila, da kot posameznica ne bo prišla daleč. »Če imaš organizacijo, lahko narediš veliko več. Zato sem ustanovila Zavod Muri, v katerem poleg drugih aktivnosti še zmeraj redno sodelujemo tudi z lokalnim zavetiščem za živali Zonzani,« pojasnjuje Katjuša Rajovec.
Strokovno in kakovostno
Osnovna dejavnost Zavoda Muri, v katerem trenutno deluje okoli deset prostovoljcev, je ozaveščanje o pomenu odgovornega skrbništva hišnih živali. »Objavljamo članke, opozorila in dobre zglede prek družabnih omrežij in svoje spletne strani, redno se oglašamo tudi v občinskem glasilu in v različnih revijah o živalih,« pripoveduje Katjuša Rajovec. »Kadar je nujno treba, v skrbništvo sprejmemo kakšnega obupanega psa ali mačko, ki ga najde kakšen naš prostovoljec, in zanj najdemo novi dom, čeprav ta hip še ne opravljamo dejavnosti zavetišča, ker nimamo ustreznih struktur.«
Še posebej so ponosni na stalno sodelovanje z zavetiščem Zonzani, s katerim so sklenili dogovor o trajnem partnerstvu. »Zelo smo veseli, da so nam odprli vrata, saj je v Sloveniji znano, da so nekatera zavetišča precej zaprta in da odklanjajo pomoč prostovoljcev, ker ne želijo vmešavanja v svojo rutino. Takoj po ustanovitvi zavoda smo skupaj z zavetiščem organizirali posebno akcijo, na kateri smo za zavetišče uspeli zbrati kar nekaj denarne pomoči, in od takrat redno sodelujemo na različne načine, med drugim tudi redno sprehajamo tamkajšnje pse in jim tako priskrbimo malo prijaznejši vsakdan.«
Katjuša Rajovec poudarja, da je zanje ključnega pomena strokovno in visoko kakovostno delo. »Vsi prostovoljci v našem zavodu se redno izobražujemo prek domačih in tujih strokovnih revij, protokolov in institucij. Delamo le tisto, za kar smo prepričani, da znamo, na mnogih področjih tudi sami opažamo, da smo od ustanovitve do danes dosegli velik napredek. Recimo pri skupinskem sprehajanju psov, ki je bilo mogoče na začetku malo kaotično – hitro smo spoznali, da se moramo ustrezno izobraziti, in ko smo osvojili vsa potrebna znanja, je tudi tovrstno sprehajanje postalo zelo organizirano in prijetno.«
Širiti krog zavedanja
Da je pomanjkanje ustreznega znanja ključni problem pri ravnanju s hišnimi ljubljenčki, opažajo tudi pri vsakodnevnem delu na terenu. »Nenehno se borimo s pregovarjanjem in razčiščevanjem stvari, ki bi morale biti jasne: če nimaš niti osnovnega časa, znanja, prostorskih in finančnih pogojev za hišnega ljubljenčka, živali pač nimaš. Pika. To bi moralo biti osnovno dejstvo, a ga je določenim ljudem zelo težko dopovedati,« pravi Katjuša Rajovec, ki opozarja, da je najtežje prav z vsevedneži.
»Ljudje so pač prepričani, da je njihovo ravnanje z živalmi edino pravilno, pa četudi to pomeni, da je njihov pes od jutra do večera pripet na verigo, dolgo meter in pol, v blatu. Nikogar v nič ne silimo, ampak pomagamo po svojih močeh. Velikokrat sčasoma lastniki opazijo, da nismo bavbav, pač pa da naša podpora pomaga tudi njim. In tako se širi krog zavedanja.«
Zavod Muri ni zavetišče, a že leto dni išče ustrezne prostore, da bi mogoče v prihodnosti lahko opravljal tudi to dejavnost. »Ker se financiramo zgolj iz donacij, kar velikokrat ne zadostuje, smo začeli tudi z izdelovanjem pohištva za male živali, ki ga prodajamo na naši spletni strani.«
Posebno pozornost namenjajo živalim, ki jih noče nihče drug: starim, bolnim ali poškodovanim. »Ta hip so recimo velika težava psi starejših lastnikov, ki odidejo v dom za starostnike ali umrejo. Svojci nimajo možnosti, da bi žival obdržali, zato se je želijo 'znebiti' tako ali drugače. Ob tem skupaj z nami trčijo ob stereotip, da stare živali ni dobro posvojiti, ker se ne bo znala navaditi na novega lastnika. To pa sploh ni res! Z ustreznim znanjem lahko prav vsako žival, še tako staro ali bolno, naučimo novih navad ali pravil. Zato bomo tudi v prihodnje največ moči usmerili v ozaveščanje ljudi o sodobnih pristopih in ukrepih: za dobrobit vseh naših hišnih ljubljenčkov,« poudarja Katjuša Rajovec.
