»Naše društvo letno opravi približno 1300, 1400 ur prostovoljnega dela. Imamo nekaj čez 80 članov, od tega 25 prostovoljcev, ki se odzivajo na različne akcije. Smo člani mreže prostovoljskih organizacij in v tem sklopu vsako leto organiziramo Dan za spremembe, naš moto je Spoštuj zgodovino, sodeluj tudi ti! Z njim vabimo na različne akcije in dejavnosti, recimo na čistilno akcijo ob dnevu voda ali dnevu Zemlje. Pri tem se opiramo na tradicijo nekdanjih mladinskih brigad, ko smo lahko z eno prostovoljsko akcijo počistili ves kraj ali vzpostavili kakšno pomembno infrastrukturo,« pojasnjuje Anton Petrovič, ki se je prav v mladinskih brigadah kot gimnazijec prvič srečal z mladinskim prostovoljnim delom.
»Bili smo klapa prijateljev in kolegi iz Sevnice so me povabili, naj grem z njimi v brigado. Zgodila se je brigada Posočje 78 in hitro zatem še Dornava 79, delovna akcija za naselje Lokve, mednarodni tabor Trebče, Rogla 86, Šentvid pri Planini na Kozjanskem 87 ... Ko človek enkrat začne s prostovoljnim delom za skupnost in če ga to pritegne, potem v teh vodah ostane vse življenje.«
Društva: temelj mnogih krajev
Anton Petrovič je izkušnje iz mladinskih brigad prenesel na vsa področja svojega življenja. Dve gledališki društvi, folklorna skupina, planinsko društvo, borčevske organizacije …
»Veliko slovenskih krajev temelji na delovanju društev. Pri nas je društveno dogajanje res pestro in zelo povezano z željo po druženju, s prijateljstvom. Mnogi, ki smo skupaj pri folklorni skupini, smo skupaj tudi v turističnem društvu ali v veteranskih organizacijah …« pravi Anton Petrovič in poudarja, da je v vseh društvih, v katerih je aktiven, najbolj ponosen na dejstvo, da imajo trdno jedro z zdravimi odnosi, ki dopuščajo različna mnenja in konstruktivno kritiko, predvsem pa jih žene skupna notranja motivacija po delu za družbeno dobro, dobro vseh.
»Tudi kot učitelj poskušam poudarjati pomen prostovoljnega dela za mladega človeka. Zelo se razveselim, ko mladi po končani srednji šoli ali študiju sami poiščejo stik z nami in se včlanijo v društva, s čimer postanejo nova gonilna sila dejavnosti v kraju. To nam daje potrditev, da naše delo ni zaman.«
Turistično društvo Senovo je veliko aktivnosti posvetilo lokalni tehniški dediščini. »V dvajsetih letih prejšnjega stoletja se je začelo Senovo zaradi premogovnika zelo razvijati. Ljudje so se priseljevali iz kmečkega okolja in ker v stanovanjih v industrijskem naselju ni bilo krušnih peči, so jih začeli graditi na prostem,« pojasnjuje Anton Petrovič. Zunanje krušne peči so posebnost Senovega, ki bo zelo razveselila ljubitelje piknikov na prostem.
»Imamo peč z enim kuriščem, peč z dvema kuriščema in celo peč s štirimi kurišči. Vzdržujemo jih, obnavljamo, skrbimo, da se ob njih razvijajo prireditveni prostori za javne dogodke, pa tudi za zasebna druženja: družinske piknike, praznovanja, šolske aktivnosti, vrtec … Vsako leto pripravimo dogodek Dobrote iz krušne peči, pri čemer zelo dobro sodelujemo z drugimi lokalnimi organizacijami,« pravi Anton Petrovič.
Na odpad? V muzej!
Društvo je tudi član združenja RUDA, ki povezuje društva in posameznike, ki ohranjajo rudarsko dediščino v Sloveniji. »Imamo zelo bogato zbirko tehniške dediščine premogovnika – pet različnih tipov lokomotiv in več vagonov, ki so vozili na teh progah. Uspeli smo obdržati objekt nekdanje strojnice oz. mašinhaus, kjer imamo bogato zbirko, ki jo z veseljem pokažemo.«
Anton Petrovič mimogrede navrže, da so ob zapiranju premogovnika mnoge današnje eksponate dobesedno reševali iz kontejnerjev za odpad, veliko dediščine je šlo na žalost v razrez in v prodajo kot odpadno železo na kilograme. »Zapiranje premogovnika je bilo pri nas precej travmatično. A nekaj entuziastov nas je vztrajalo in uspelo nam je rešiti kar nekaj stvari. Moram pa poudariti, da smo imeli od vsega začetka veliko podpro občine Krško in naše krajevne skupnosti.«
Zraven strojnice z muzejsko zbirko stoji izvozni jašek, ki je trenutno še brez vsebine in kjer si želijo v društvu v prihodnosti predstaviti bogato zgodovino premogovnika. »Upamo, da se bo občina s podjetjem, ki je lastnik zemljišča, na katerem stoji ta tehniška zbirka, zmogla dogovoriti za zamenjavo lastništva. Prav bi bilo, da ta bogata dediščina ostane v splošni, družbeni lasti. Mi smo v projekt pripravljeni vložiti še veliko svojih prostovoljskih ur in tudi sredstva … Zraven je tudi še kompresorska postaja, kjer je bil včasih vhod v premogovnik. Tam so štirje kompresorji iz leta 1929, ki so kar tehniški biser, ki bi ga lahko predstavljali. Navsezadnje imamo v Krškem srednjo šolo s tehniško usmeritvijo, ki bi takšno atrakcijo lahko vključila tudi v učni proces,« v prihodnost gleda Anton Petrovič.
