Zaostritev pravil na spletnih družbenih omrežjih je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan napovedal v začetku tega meseca po žaljivih in seksističnih odzivih na tvit njegovega zeta Berata Albayraka, da sta s 37-letno predsednikovo hčerko Ezro povila četrtega otroka. Tedaj se je nemudoma odzvalo javno tožilstvo v Carigradu in sprožilo preiskavo zaradi žalitev javne osebnosti, saj je Albayrak finančni minister. Zaprli so enega avtorja žaljivega zapisa na twitterju in priprli še enajst drugih zaradi prepošiljanja. Erdogan, ki ni nikoli skrival nezadovoljstva zaradi družbenih omrežij in jih je primerjal z »morilčevim nožem«, je tedaj dejal, da lahko Turki vidijo, zakaj vlada nastopa proti »nenadzorovanim medijem«, kot so youtube, twitter in netflix. Zapisi, zlasti na račun Ezre, ki so jih obsodile vse politične stranke v Turčiji in tudi mednarodne organizacije za pravice žensk, so bili zanj dokaz, da ta omrežja nimajo morale. »Zato moramo zadevo spraviti pred parlament, da odstranimo te medije, da jih nadzorujemo,« je prvo sredo v tem mesecu zagotavljal Erdogan.
Turški parlament, ki ga skupaj s koalicijskim Nacionalnim gibanjem (MHP) obvladuje Erdoganova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP), je predsednikovo napoved hitro udejanjil. Včeraj sprejeti zakon vladi omogoča okrepljen nadzor nad tujimi spletnimi družbenimi omrežji. Od njihovih upraviteljev zahteva vzpostavitev posebnih strežnikov v Turčiji in imenovanje lokalnih zastopnikov. Na te strežnike bodo morali shranjevati podatke o turških uporabnikih, lokalni zastopnik pa bo zadolžen za pregled pripomb, ki jih bo dala oblast na vsebino, in za uresničevanje rokov umika zapisov, če bo tako odločeno. Za upravljalska podjetja so, če ne bodo spoštovala nove zakonodaje, ki je bila sprejeta v le dveh dneh, predvidene visoke globe, pa tudi drastično zmanjšanje prenosa podatkov celo do 90 odstotkov, kar bi njihovo omrežje praktično blokiralo.
Zatiranje svobode govora v enem zadnjih kotičkov
Ker so turški klasični mediji v zadnjem desetletju pod Erdoganom povsem prešli pod vladni nadzor, tudi s čistkami v novinarskih in uredniških vrstah, so se Turki preusmerili k družbenim omrežjem in manjšim spletnim novičarskim portalom s kritičnim odnosom do oblasti in neodvisnimi novicami. Vlada jih pozorno spremlja, najboljši dokaz so številne aretacije zaradi domnevno žaljivih zapisov na račun predsednika in ministrov ter sodni pregoni zaradi kritik turških vojaških posredovanj v Siriji in Libiji ter ukrepanja po izbruhu virusne epidemije.
Zagovornike državljanskih pravic in turško opozicijo navkljub vladnemu zagotavljanju, da gre za »komercialno in zakonsko« ureditev socialnih omrežij in ne za cenzuro, skrbi omejevanje svobode govora v Turčiji, kjer je kazenski pregon zaradi domnevnih žalitev predsednika že zdaj stalna praksa. Okrepljen nadzor nad družbenimi omrežji bo imel za posledico tudi omejen dostop do neodvisnih in kritičnih informacij.
Yaman Akdeniz, profesor s carigrajske univerze Bilgi, ne sprejema Erdoganove razlage, da na spletnih medijih zaustavlja nenadzorovano nemoralo, ki ni v duhu turške nacije. Pravi, da so ti mediji eden redkih preostalih prostorov svobodnega izražanja v Turčiji, zato hoče imeti vlada nad njimi nadzor.
Za utišanje kritičnih glasov ima Erdogan kar nekaj razlogov, saj njegove oblastne poteze vse bolj vznemirjajo domačo in tujo javnost, pa naj gre za sporna naftna vrtanja v vzhodnem Sredozemlju, ki so zdaj začasno prekinjena zaradi vseevropske podpore Grčiji in Cipru, ali pa za Hagijo Sofijo. Njena sprememba iz muzeja v mošejo je bila prav tako povod za bojevito retoriko med Ankaro in Atenami tudi na verski osnovi, kritično pa se je odzvala tudi Evropska unija z obsodbo spremembe namembnosti nekdanje krščanske katedrale. A Erdogan ne kaže, da bi se za to posebej menil.
