Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v soboto med obiskom mesta Rize na severovzhodu države dejal, da se ne bodo uklonili grožnjam s sankcijami ali vdorom v območje, ki si ga lastijo v vzhodnem Sredozemlju. »Nikoli se ne bomo priklonili razbojništvu v našem epikontinentalnem pasu. Ne bomo se uklonili jeziku sankcij in groženj,« je grmel, potem ko so zunanji ministri Evropske unije v petek na zahtevo Grčije obravnavali sporno turško iskanje plina in nafte blizu njenega otoka Kastelorizo, le streljaj oddaljenega od turške obale. Borrell je poteze Turčije že pred tednom dni označil za skrb vzbujajoče in recept za še večje nezaupanje, zunanji ministri pa tudi za sovražne in nevarne, saj »povečujejo tveganje za incidente«.
Napetost med Turčijo in Grčijo se zaostruje, odkar je Ankara na omenjeno območje poslala raziskovalno ladjo Oruc Reis, da bi izrisala zemljevid poskusnega vrtanja na območju, ki si ga lastita obe državi. Turčija trdi, da raziskave potekajo v njenem epikontinentalnem pasu, Grčija pa, da v njeni izključni gospodarski coni. Raziskovalno ladjo spremlja turška vojaška mornarica, pluje pa po celotnem območju med Ciprom in Kreto in naj bi po Erdoganovih napovedih nadaljevala delo še do 23. avgusta. Grčija je v njeno bližino poslala svoje fregate, a za zdaj ostaja pri zaostrovanju besed. Državi imata sicer dolgo zgodovino napetih odnosov, njihovo sedanje poslabšanje pa ima znova širše strateške posledice za celotno Evropsko unijo in ne zgolj vzhodni Mediteran.
Med dialogom in prepiri
Erdogan je prejšnji teden umirjal strasti s pozivanjem k dialogu in pogajanjem. Omenjeni otok, kjer se je minuli ponedeljek mudila Oruc Reis, je le nekaj kilometrov oddaljen od turške obale in več kot 600 kilometrov od celinske Grčije. Po razpadu otomanskega imperija si ga je prilastila Velika Britanija, s pariškim mirovnim sporazumom leta 1947 pa je pripadel Grčiji. Svojčas je na njem živelo več kot 10.000 prebivalcev, že med obema svetovnima vojnama se je prebivalstvo skrčilo na manj kot 3000, zdaj pa jih tam ne živi niti petsto. Večina se jih je razselila po svetu, vse do Avstralije, nekaj lastnikov tamkajšnjih zemljišč in hiš pa živi v Turčiji.
V spor med Grčijo in Turčijo se je še pred petkovim ministrskim sestankom EU vmešala Francija in tja poslala dve lovski letali vrste rafale in fregato. Francija in Turčija sta na nasprotnih bregovih v sredozemskih sporih že v Libiji, kjer Pariz skupaj z Rusijo, Egiptom in Združenimi arabskimi emirati podpira uporniškega generala Kalifa Haftarja, Ankara pa mednarodno priznano vlado v Tripolisu. Francosko posredovanje je grški premier pospremil s tvitom, da je »Emmanuel Macron resnični prijatelj Grčije in goreč zagovornik evropskih vrednot in mednarodnega prava.«
V zadnjih desetih letih so bile pod morskim dnom blizu ciprske, egiptovske, izraelske in libanonske obale že odkrite velike količine zemeljskega plina. Sklenjenih je bilo tudi precej poslov in v plinsko zavezništvo združilo Ciper, Grčijo, Egipt in Izrael, čeprav bi jim težko pripisali tudi geopolitično. Na drugi strani se je Turčija s svojimi raziskovanji povezala z Libijo ter se zapletla tudi v spor s Ciprom, katerega del si še vedno lasti. de
