Ker se je v času koronakrize prodaja vina na področju horeca (hoteli, restavracije, catering) povsem ustavila, so se v vinskih kleteh in vinskih hišah začeli nalagati presežki vina. Predvsem pri tistih vinarjih, ki pridelujejo sveža enoletna vina. Ker se bo letošnja trgatev kmalu začela in bo po besedah vinarjev letnik 2020, kot za zdaj kaže, količinsko celo nadpovprečen, je veliko tistih, ki pridelujejo samo grozdje, in tistih, ki se jim je začelo v domačih kleteh nabirati neprodano vino, moralo najti rešitev. Država jim je ponudila tri možnosti. Zeleno trgatev, kar pomeni, da morajo najkasneje do 10. avgusta v vinogradih s trt porezati še nedozorelo grozdje, destilacijo iz vinskih presežkov ali podaljšano zorenje.
Nekaj vinarjev je sicer izkoristilo že ukrep iz prvega protikoronskega svežnja zakonov. Nadomestilo za izpad dohodka, ki je moral biti za najmanj dvajset odstotkov manjši glede na povprečje preteklega leta, je dobilo 1922 vinarjev, v višini 2,9 milijona evrov. Zelena trgatev, pri kateri se še zeleno grozdje poreže in pusti na tleh v vinogradu, je po mnenju tako strokovnjakov s področja vinogradništva kot samih vinarjev bolj kot ne brez koristi, ker je to grob poseg v naravni cikel trte, poleg tega pa je računica v tem primeru nična, ker tisti, ki je porezal grozdje, za zeleno trgatev ne bo dobil toliko denarja, kolikor bi ga dobil, če bi grozdje vinificiral ali prodal. A včasih pomeni nujno zlo in poznajo jo v vseh državah EU. V Sloveniji se je takšen nenaraven ukrep izvedel samo enkrat, in to leta 2009. Po podatkih agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja se je za letošnji zeleni masaker odločilo 144 vinarjev iz vseh treh vinorodnih dežel, Podravja, Posavja in Primorske, s tem da naj v dveh vinorodnih okoliših, na Krasu in v Prekmurju, zelenega grozdja ne bi trgal nihče. Daleč največ grozdja še pred polno zrelostjo bo ostalo na tleh v vinogradih v vinorodnih okoliših Štajerska (172 hektarjev), Vipavska dolina (75 hektarjev) in slovenska Istra (21 hektarjev). V okoliših Bizeljsko-Sremič bo brez grozdja na trtah ostalo enajst hektarjev vinogradov, v Goriških brdih sedem, na Dolenjskem pa dobrih šest.
Bolje bi bilo omejiti uvoz cenenih
»Gre za individualno odločitev vsakega posameznika. Pri nas v Brdih je tega malo. Je pa to odraz stanja v slovenskem vinarstvu in posledica daljšega obdobja, ne samo iz časa krize zaradi koronavirusa. Tisti, ki imajo doma zaloge svežih vin, ki niso primerna za staranje, imajo težavo, saj verjetno v kleteh nimajo dovolj prostora, tisti, ki pridelujejo samo grozdje, pa kot kaže, nimajo odkupovalcev. Med temi je gotovo največ tistih, ki grozdje prodajajo v Italijo,« je prepričan eden najprepoznavnejših vinarjev v Brdih Aleks Simčič iz vinske hiše Edija Simčiča, ki je hkrati tudi predsednik Združenja družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije. »Pa še za psihološki učinek gre. Delaš, se trudiš, na koncu pa tisto zmečeš po tleh. Tisti, ki ustvarjajo resno vinsko zgodbo, tega gotovo ne bodo storili,« razmišlja Aleks Simčič in doda, da gre po njegovem mnenju le za kratkoročno gašenje požara. »Če bi država prispevala denar za promocijo Slovenije kot vinske dežele, takšnih težav gotovo ne bi bilo. Dolgoročna strategija promocije ali vinska agencija, ki bi skrbela za to, bi bila gotovo boljša rešitev,« pravi.
S tem se strinja tudi Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda, ki je povedal, da imajo težave s presežki vina tudi drugod po Evropi, zato so ukrepi, s katerimi se spopadajo države EU, podobni in mednje sodi tudi zelena trgatev, kar pa po njegovem mnenju ni dolgoročna rešitev. »To, kar se je zgodilo letos, je za vse nas dobra šola. Nujno se moramo zavedati, da sta tako vinogradništvo kot vinarstvo gospodarska dejavnost, zato moramo razmišljati dolgoročno in nujno potrebujemo promocijo Slovenije kot vinske dežele,« meni Peršolja. Najbolj je do države, ki je omogočila zeleno trgatev, kritična Ingrid Mahnič, vinarka iz Dragonje in predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre. Po podatkih agencije za kmetijske trge naj bi šlo v Istri v zeleno trgatev 21 hektarjev vinogradov. »Kot sem že povedala, je zame zelena trgatev kot abortus. Zadevo pripelješ že skoraj do rojstva, potem pa jo vržeš dol. To je zelo butast ukrep. Veliko bolje bi bilo, če bi omejili uvoz cenenih vin. Izgovori, da to ni izvedljivo zaradi evropskih predpisov, ne zdržijo. Marsikdaj smo že videli, da so se države v kakšnem primeru odločale po svoje in ne po direktivah EU. To bi zagotovo rešilo presežke na trgu,« razlaga Mahničeva. Miran Jurak, predsednik upravnega odbora Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, se strinja, da je za vinogradnika zelena trgatev nekaj najslabšega, kar se mu lahko zgodi, bo šlo pa na Dolenjskem v zeleno trgatev največ sort, namenjenih za cviček, ki ni vino, primerno za zorenje. »Zelena trgatev je nujno zlo, ki ga je država v skladu z evropskimi normami ponudila vinogradnikom. Eni bi sicer radi omejili uvoz nizkocenovnih vin, vendar sem prepričan, da je to nemogoče zaradi evropskih uredb. S takimi ukrepi dolenjskega vinarstva nikakor ne bomo rešili, je pa to eden izmed ukrepov države, ki bo rešil nekatere,« je dodal Jurak.
Strah, da bo zelena trgatev zadnja
Največ zelenega grozdja se bo trgalo na Štajerskem in v Vipavski dolini. Matej Markuš iz Malečnika, eden iz mlade garde štajerskih vinarjev, ki prodaja vina pod blagovno znamko Oskar, je povedal, da je glavni vzrok za tako veliko številko vinogradov, iz katerih naj bi se odstranilo še nezrelo grozdje, ta, da v Mariboru praktično ni več večjih kleti, ki bi odkupovale grozdje, zato so vsi, ki ga zgolj pridelujejo, prisiljeni prodajati grozdje radgonski ali ormoški kleti, manjšim vinarjem ali Avstrijcem. »Drugega izhoda nimajo,« pravi Markuš, ki se boji, da bo ogromno vinogradnikov, ki so se letos odločili za zeleno trgatev, v prihodnjih letih svoje vinograde opustilo. »Tisti, ki so se letos odločili za zeleno trgatev, gotovo nimajo ambicij ne samo v vinarstvu, ampak tudi v vinogradništvu,« razmišlja Markuš. Prepričan je, da tisti, ki se resno ukvarjajo z vinarstvom, tega ne bodo storili, čeprav imajo zaradi slabše prodaje težave s skladiščenjem vina. »Ampak to bomo že nekako rešili, ker pričakujemo letnik, ki bo obilen in dober, trgatev pa bomo vsaj pri nas začeli že 25. avgusta,« je optimističen Markuš.
V Vipavski dolini so po količini »zelenih« hektarjev na drugem mestu za Štajersko. »V osnovi je to izraz stanja organiziranosti vipavskega vinogradništva. Vipava je domovina svežih belih vin in bo metala grozdje nazaj v vinograd. Kaj bomo torej pili drugo leto? Uležena vina? Je pa res, da je državi lažje ponuditi zeleno trgatev, ker si potem lahko opere roke. Grozdje gre dol, kmetje dobijo denar in stvar je končana. Ampak v kleteh bo ostalo staro vino, in to v deželi svežih belih vin. To je paradoks,« razlaga Matjaž Lemut iz vinske hiše Tilia Estate iz Potoč v Vipavski dolini, ki je sicer prepričan, da med zelenimi trgači zagotovo ne bo nobenega vinarja, ki ima resen namen pridelovati vino, temveč bodo to v večini tisti, ki prodajajo grozdje kleti Vipava.
