Republikanski kongresnik Mike Kelly je samo eden od politikov, ki ne verjamejo anketam in v teh dneh trdijo, da ima republikanski predsednik Donald Trump vse možnosti za zmago na novembrskih predsedniških volitvah. Na drugi strani več demokratskih kongresnikov opozarja svojega predsedniškega kandidata Joeja Bidna, naj nikar ne verjame meritvam javnega mnenja – zato da ne bi izgubil ostrine. Vendarle, ob tem ko bodo v ZDA jutri začeli odštevati zadnjih sto dni do predsedniških volitev 3. novembra, niti skeptiki glede anket ne zanikajo, da so se nad Trumpovo kampanjo zgrnili temni oblaki.
V merjenjih javnega mnenja na nacionalni ravni Trump za Bidnom zdaj zaostaja za 8,6 odstotka v povprečju največjih anket, ki jih objavlja spletna stran RCP. Trump je pred štirimi leti v tem času za Clintonovo zaostajal 1,1 odstotka. V zadnjih štiridesetih letih je volitve izgubil le en kandidat, ki je bil sto dni pred volitvami v podobni prednosti. In če so ankete na nacionalni ravni manj zanesljive že zaradi narave volilnega sistema v ZDA, so za Trumpa skrb zbujajoče tudi tiste v ključnih zveznih državah, ki so mu leta 2016 prinesle zmago: Pensilvanija, Michigan, Florida, Ohio, Wisconsin so vsi obarvani v modro, Biden tam vodi z naskokom od štirih do več kot desetih odstotnih točk. Še v Teksasu, ki je zadnja desetletja ves čas v rdeči barvi republikancev, ankete Bidnu napovedujejo enakovreden boj.
Cvetoča ekonomija bo bolj spomin
Za napovedovanje zmagovalca je sicer res prezgodaj, navsezadnje je tu izkušnja s presenečenjem izpred štirih let. Poleg tega ima Trump prednost v tem, da je branilec položaja in lahko kot aktualni predsednik sprejema všečne ukrepe. Vendar je očitno, da se v Trumpovem štabu težav zavedajo. Na to kaže zadnji politični obrat z nenadnim priporočanjem nošenja mask in odpovedjo konvencije stranke v Jacksonvillu na Floridi zaradi skrbi za zdravje ljudi, potem ko je več mesecev zahteval množično občinstvo (okrnjena konvencija bo v Charlottu v Severni Karolini). Tudi to je znamenje, kako velik problem za Trumpa je dosedanje (ne)vodenje države v boju proti epidemiji in kako pomembno bo to vprašanje v prihodnje, denimo ko se bo septembra odločalo o odprtju šol, kar Trump zdaj odločno zagovarja.
Neposredno z ukrepi proti virusu je povezano vprašanje ekonomije, ki je vedno osrednja tema kampanje. Vse manj je možnosti za hitro sprostitev vseh ukrepov in zagon gospodarstva do te mere, da bi do novembra čutili pozitivne učinke. Trump tako lahko opominja na cvetoče gospodarske številke pred izbruhom virusa, ki pa se zdaj ne odražajo v občutkih Američanov – v anketi Pew Research Centra prejšnji mesec je bilo 77 odstotkov jeznih zaradi položaja v državi, 66 se jih je balo za prihodnost. Upanje na boljše čase je imelo 46 odstotkov.
Kampanja iz bunkerja
Na drugi strani demokratski kandidat vodi eno najbolj nenavadnih predsedniških kampanj. »Strategija bunkerja«, kot so jo poimenovali, ker se je Biden od začetka epidemije marca večinoma zadrževal doma in kampanjo vodil iz studia v kleti hiše v Delawaru, je doslej delovala, ker si je Trump škodoval sam. Biden je odsotnost nadomeščal tudi z videoposnetki – ta teden je objavil prvega skupaj z Barackom Obamo, v katerem sta kritizirala Trumpovo ravnanje ob pandemiji.
Naslednje tri mesece tako verjetno ne bo šlo več. Bidna že prihodnji teden čaka odločitev o svoji podpredsedniški kandidatki (obljubil je, da bo ženska), potem bo treba pogosteje na teren v ključne zvezne države, če bo to mogoče, sredi avgusta je predvidena konvencija stranke v Wisconsinu. Epidemija je sicer poskrbela, da bo finale volilne tekme očitno drugačen kot v preteklosti. Enak pa naj bi bil vsaj v tem, da se bosta Trump in Biden pomerila na televizijskih soočenjih. To bo morda največja preizkušnja za Bidna, ki ob svojih spodrsljajih in zaradi Trumpovih namigov o težavah z zdravjem bolj potrebuje zanesljive nastope.
