Da je košarkarski klub Primorska v letošnji sezoni zašel v finančne težave, ni nobena skrivnost. V Kopru tega niso skrivali, odkrito je o tem govoril tudi vodja članske ekipe Goran Jagodnik. Nazadnje v torek v našem časopisu, ko je izrazil optimizem, da bodo prejeli zeleno luč licenčne komisije pri Košarkarski zvezi Slovenije. S tem bi po njegovih besedah v klub vstopili vlagatelji, ki so kot pogoj postavili nastopanje v prvi slovenski ligi in ligi ABA. Sanacijski načrt je bil pripravljen, klub naj bi se v treh letih postavil na zdrave temelje in bil reden udeleženec jadranskega tekmovanja.
A se je zalomilo. Primorska namreč ni dobila licence za nastopanje v prihodnji sezoni državnega prvenstva, kar je za klub boleč udarec in bi lahko pomenil tudi njegov konec. Razlog tiči v dejstvu, da se vodstvu ni uspelo dogovoriti o poplačilu dolgov Nejcu Zupanu, Samu Udrihu in Jakobu Čebašku. Nekaj upanja za Primorsko še ostaja, saj se lahko po prejemu uradnega obvestila KZS na odločitev pritoži in si tako kupi nekaj časa, a se zdi, da je rešitev za aktualnega slovenskega državnega, pokalnega in superpokalnega prvaka zelo oddaljena. Če bo obalni klub ugasnil, bo brez denarja ostalo okoli 40 košarkarjev, strokovnih delavcev in zaposlenih, s katerimi je klub dosegel poravnave.
Primorska se ni držala dogovorov
Vodilni pri Primorski so v zadnjem obdobju zatrjevali, da so napeli vse moči, da bi klub obdržali nad vodo, a je zgodba omenjene trojice nekoliko drugačna. »Nekdanji trener Primorske Jurica Golemac je sredi lanske sezone želel, da se pridružim ekipi, in mi povedal, da do konca sezone ne bom veliko igral, a da name računa v naslednji. Poleti je spremenil mnenje in rekel, da me ne vidi v ekipi. Dogovorili smo se za sporazumno prekinitev pogodbe, a so bili nato v klubu neodzivni. Klical sem jih in zahteval odgovore, a se ni nihče javljal. Ni mi ostalo drugega, kot da sem jih prijavil komisiji za licenciranje na KZS, nato pa so se začeli klici in obtoževanja, da bom zaslužen za potop Primorske. Igralci, ki so ostali do izbruha epidemije, so dobili štiri plače, jaz niti evra. Pripravljen sem bil na dogovore, a je bil njihov odnos resnično slab. Nato so mi ponudili v podpis sporazum, a šele po tem, ko bi podpisal sporazum za licenciranje. Enostavno jim nisem več verjel. Menim, da mi sploh niso nameravali plačati ničesar, hkrati pa sem zaradi vsega skupaj tudi izpustil priložnost za kakšen boljši angažma,« nam je pojasnil Jakob Čebašek, ki je pri Primorski, za katero pravi, da mu dolguje 18.000 evrov, preživel drugi del sezone 2018/19.
Da se pri Primorski niso držali dogovorjenega, sta nam v pogovoru povedala tudi Samo Udrih, ki je bil vodja mladinskega pogona od novembra 2018 do junija 2019, in Nejc Zupan, ki je dres tigrov nosil med letoma 2016 in 2019. »Ob prvem licenciranju so mi ponudili predlog, ki sem ga sprejel, a se ga niso držali, drugega pa nisem želel podpisati. Pripravljen sem se vedno pogovarjati, a nimam rad, da se štiri mesece nihče ne javi, nato pa pokličejo s predlogom in se moram na vrat na nos odločiti, ker se njim mudi zaradi licenciranja. To ni moj problem,« je pojasnil Samo Udrih. Nejc Zupan pa pravi: »Niso mi dolžni velike vsote (govor je o 4000 evrih, op. p.), a se vse skupaj vleče predolgo. Že trikrat ali štirikrat smo sklenili dogovor, ki se ga niso držali, zato enostavno nisem imel druge izbire. Če imajo res pripravljeno novo zgodbo z novimi sponzorji, bi lahko nekaj dali vnaprej. A niso niti enega evra, da bi pokazali vsaj dobro voljo. Nov predlog je bil znova poln lepih besed, a ga nisem bil več pripravljen podpisati. Ne želim, da klub ugasne, a njihovim obljubam več ne verjamem. Hkrati pa sem si ta denar zaslužil z delom.«
Jagodnik: Še naprej bomo iskali rešitve
Na besede Čebaška, Udriha in Zupana se je včeraj odzval Goran Jagodnik, ki je bil sicer zasut s klici nekdanjih igralcev, ki so vsi po vrsti obžalovali razplet. »Novica je še zelo sveža, zato je ne moremo komentirati, saj se želimo v klubu najprej pogovoriti. Moramo pomisliti tudi na naše sponzorje, pokrovitelje, podpornike, navijače in najti ustrezno pot za naprej. Resnično smo vložili veliko truda, a še več ga bomo, z željo, da vseeno najdemo rešitev za delovanje kluba. Z vsemi, s katerimi smo sklenili dogovore, ali pa s tistimi, ki (še) nismo, smo bili odkriti in takšen način komuniciranja želimo nadaljevati. Kot smo vsem povedali, klub ne zanika dolga do upnikov in vsekakor želimo to sanirati, za vsako sanacijo pa je potreben čas. Želimo si ter hkrati upamo, da ga bomo dobili in da nas bodo tudi drugi razumeli in sprejeli. V klubu smo ljudje, ki še vedno verjamemo, da bomo še naprej tekmovali na najvišjih ravneh.«
